| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Slovenija kot književni prostor v slovenski mladinski prozi
Katja Dolničar, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je na podlagi zbranih krajših mladinski proznih besedil predstavljena Slovenija in njene statistične regije. Zbrana so dela, katerih književni prostor je celotna Slovenija ali posamezna statistična regija oziroma so se v tem delu Slovenije pripovedovala in ohranila. Magistrsko delo je teoretično in na podlagi tega so izbrane ustrezne metode. V teoretičnem delu je opredeljen termin književni prostor, predstavljen potopis in krajše prozne vrste (pripovedka, pravljica, legenda). Slovenija je predstavljena z geografskega, zgodovinskega in kulturnega vidika. V osrednjem delu smo predstavili 12 statističnih regij Slovenije in dela mladinske književnosti, v katerih se odslikavajo. Vsaka regija je predstavljena z dvema deloma, ki sta predstavljeni v obliki krajše obnove, če je pa delo zbirka, so pa predstavljene štiri obnove. Predstavitev je obogatena s primeri podobnih zgodb iz drugih del, saj smo predstavili dela, ki se povezujejo po temi, motivu ali književnem liku. Ugotovili smo, da imamo med obravnavanimi deli zelo malo potopisnih del o Sloveniji, prevladujejo pa pripovedke, predvsem bajčne in razlagalne. Pogosto je prisotno mitološko bitje povodni mož z različnimi poimenovanji in vile. Določene regije so literarno zelo bogate, kot je na primer Gorenjska, določene pa so literarno zelo šibke. Pomembno je, da se dela, kot so pripovedi, ohranjajo in prenašajo iz roda v rod.
Ključne besede: bajeslovna bitja, legenda, potopis, pravljica, pripovedka, regije, Slovenija
Objavljeno: 02.03.2021; Ogledov: 433; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (1,46 MB)

2.
Družbeni, zgodovinski, moralni in pripovedni vidiki Vorančeve proze
Miran Štuhec, 2010, izvirni znanstveni članek

Opis: Razprava prinaša uvid v glavne določnice književnega opusa Prežihovega Voranca. S pomočjo novel Kurjak in Samorastniki, romana Požganica in potopisa Gosposvetsko polje opozarja na pisateljevo literariziranje socialne in moralne problematike, epsko širino ter izjemno subtilnost, na premišljeno naracijo ter na daljnovidnost pri opisovanju narodnopolitičnih razmer na avstrijskem Koroškem.
Ključne besede: slovenska književnost, socialni realizem, romani, potopis, novele, socialna ideja
Objavljeno: 21.12.2015; Ogledov: 671; Prenosov: 22
URL Povezava na celotno besedilo

3.
Sodobna slovenska kratka potopisna pripoved
Blanka Bošnjak, 2010, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji

Opis: Razprava se omejuje na izbor slovenskih kratkih potopisnih pripovednih besedil, ki so jih v zadnjem desetletju v zbirkah izdali naslednji avtorji: Sonja Porle, Barva sladke čokolade, 1998, Pavle Rak, Zlati ptič na kobrini glavi, 2002, Ervin Hladnik - Milharčič, Pot na Orient, 2009 in Evald Flisar, Zgodbe s poti, 2000. V obravnavo so uvrščene potopisne pripovedi, ki imajo hibridne žanrske in formalne značilnosti, hkrati pa lahko vsebujejo elemente fikcije. Obravnavane kratke potopisne pripovedi se povezujejo v širše diskurzivne kontekste sodobne družbe in se prepletajo s kulturnimi, postkolonialnimi in globalnimi ekološkimi vprašanji.
Ključne besede: slovenska književnost, sodobna slovenska književnost, proza, kratka proza, potopis, avtobiografskost
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 878; Prenosov: 55
URL Povezava na celotno besedilo

4.
Problemi prevajanja frazemov kot stilnih sredstev v potopisu Sieben Jahre in Tibet
Jasmina Nemec, 2011, diplomsko delo

Opis: Frazemi so kot stilni elementi sredstvo za širjenje besedišča in so v opisnih besedilnih vrstah, kakršna je tudi potopis, pogosto prisotni. Vendar pa prevajalci v prevodih ne uporabljajo zmeraj ustreznega frazeološkega para, kar velikokrat povzroči spremembo stila prevoda te besedilne vrste. Namen diplomske naloge je analiza nemških frazemov v potopisu Heinricha Harrerja Sieben Jahre in Tibet. Tej analizi sledi tudi primerjava izhodiščnega besedila in slovenskega prevoda. Primerjava bo pokazala, ali je prevajalec v prevodu uporabil frazeološko ustreznico in ali je v primeru neuporabe frazeološke ustreznice prišlo do razlike v stilu izhodiščnega in ciljnega besedila. Na podlagi analize želimo tudi ugotoviti, v kolikšni meri ta sprememba stila vpliva na prevod potopisa kot celoto.
Ključne besede: frazemi, stil, stilni elementi, potopis, frazeološki par, prevajanje
Objavljeno: 19.07.2011; Ogledov: 2380; Prenosov: 166
.pdf Celotno besedilo (390,67 KB)

5.
STEREOTIPI V LITERATURI ALME M. KARLIN
Katja Ramšak, 2009, diplomsko delo

Opis: Že od nekdaj se od neznanega, tujega, tistega kar nam ni blizu, radi oddaljimo. S tem ostajamo nevedni, svojo nevednost nadomeščamo z lastnimi predstavami, ideologijami časa, svojimi ali vsiljenimi željami in pričakovanji. Lahko pa s priznavanjem drugačnosti rušimo stereotipne predstave, ki nastajajo s pomočjo množične "reprodukcije" in so odraz "okusa", naravnanosti trenutnega zgodovinskega trenutka. Zato stereotipi povedo več o tistem, ki jih izreka, kot o tistem, ki so mu namenjeni. Ker je bila Alma M. Karlin svetovna popotnica, ki je v začetku 20. stoletja prepotovala domala cel svet in je snov s potovanja med drugim uporabila v potpisih in kratki prozi, se je na poti srečevala s pripadniki različnih ras, kultur in verovanj. Idealno področje za stereotipe, saj se le-ti v njeni literaturi, ki sem jo analizirala, vrstijo eden za drugim. Karlinova nikakor ni ostajala nepristranska, ko je pisala o tujih ljudeh, njihovem telesnem izgledu in značaju, njihovih različnih področjih kulture ter o njihovi religiji, vendar je brez izjeme s kritično noto ošvrknila tudi pripadnike "svoje" rase. Še toliko manj je lahko ostala nepristranska, saj je vsakovrstno drugačnost (večkrat tisto z negativnim predznakom) občutila na lastni koži. Šlo je za trk dveh tujih svetov, tujih kultur, pogledov na svet: Almin svet z drugimi svetovi. Njen je bil zaznamovan z zgodovinskim trenutkom in z edinstvenim osebnim doživetjem, zato je tudi ne smemo prestrogo kritizirati, ko z negativnim, slabšalnim, včasih že rasističnim predznakom piše o drugih. Vse to omili njen stil pisanja; izstopajoča sta ironično distanciranje in črni humor, ki popotnico rešujeta še iz tako obupnih situacij kulturnih nesporazumov, šokov in nenazadnje novih spoznanj, ki rušijo stereotipne predstave s priznavanjem drugačnosti.
Ključne besede: Alma M. Karlin, potopis, kratka proza, stereotipi v literaturi.
Objavljeno: 22.08.2009; Ogledov: 4733; Prenosov: 1083
.pdf Celotno besedilo (527,60 KB)

Iskanje izvedeno v 0.15 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici