1. Analizna kemija II in industrijska analiza : navodila za vajeMaša Islamčević Razboršek, Mitja Kolar, 2023 Opis: Gradivo obsega navodila za sledeče vaje: potenciometrično titracijo H3PO4 z NaOH, potenciometrično določanje koncentracije bromidnih ionov, konduktometrične titracije, elektrogravimetrijo, spektrofotometrično določitev železa, atomsko absorpcijsko spektroskopijo (AAS), atomsko emisijsko spektroskopijo (AES), spektroskopsko določitev zmesi benzena in toluena, ionsko kromatografijo in plinsko kromatografijo. Navodila za vaje so napisana tako, da omogočajo študentom samostojno delo, saj so poleg samega eksperimentalnega dela vključene tudi kratke teoretične osnove, ki so potrebne za samo razumevanje analizne metode, vključene so pa tudi skice in sheme instrumentov, kar omogoča študentu lažje razumevanje in delo v laboratoriju. Struktura gradiva je zasnovana tako, da vodi bralca od namena dela preko osnov do praktičnega eksperimentiranja in na koncu do zbranih novih pojmov, ki so v veliko pomoč pri študiju in pripravi na preverjanje znanja. Navodilom so dodana tudi navodila za varno delo v laboratoriju, pregled simbolov nevarnih snovi, napotki za prvo pomoč, inventarni list in izbrani viri s področja analizne kemije.
Ključne besede: potenciometrija, potenciometrična titracija, konduktometrija, konduktometrična titracija, elektrogravimetrija, spektrofotometrija, atomska absorpcijska spektroskopija, atomska emisijska spektroskopija, ionska kromatografija, plinska kromatografija
Objavljeno v DKUM: 02.10.2023; Ogledov: 617; Prenosov: 98
 Celotno besedilo (4,67 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. POTENCIOMETRIČNO DOLOČANJE Cu 2+ Z UPORABO IONOSELEKTIVNIH ELEKTRODNika Verdelj, 2013, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je predstavljena uporaba elektrode pripravljene iz ogljikove paste z dodatki bakrovih soli. Elektrode smo uporabili za potenciometrično določanje koncentracije bakra z direktno potenciometrijo in s potenciometričnimi titracijami. Pri direktni potenciometriji smo meritve izvajali v koncentracijskem območju od 10-5 do 10-1 mol/L. Preverili smo tudi odzivne čase elektrod in ugotavljali v katerem mediju je najbolje hraniti elektrodo pred uporabo in po uporabi.
Izmed vseh elektrod se je najbolje odzvala elektroda, ki smo jo pripravili iz 200 mg ogljikove paste in 120 mg Cu2S. Cu2S je bil pripravljen s sonokemijsko metodo. Ta elektroda je bila selektivna, izmerjen potencial pa je premosorazmerno naraščal s koncentracijo bakrovih raztopin. Naklon pri tej elektrodi je znaša -22 ± 0,16 in je bil nekoliko nižji od teoretičnega.
Ključne besede: potenciometrija, ISE, Cu, CPE
Objavljeno v DKUM: 07.10.2013; Ogledov: 1897; Prenosov: 218
Celotno besedilo (1,70 MB) |
3. DOLOČEVANJE FLUORIDA Z IONOSELEKTIVNO ELEKTRODO V VEGETACIJIMojca Škerlak, 2011, diplomsko delo Opis: Namen diplomske naloge je spremljanje površinske kontaminacije s fluoridi v okolici industrijskih obratov, kjer lahko prihaja do emisije fluoridov. Določali smo koncentracijo fluoridov v vegetaciji listavcev. Absorbirane fluoride v vegetaciji smo določevali s predhodnim sežigom v kisikovi tlačni posodi v kateri je absorpcijska raztopina (sežig po Schonigerju) in jih nato neposredno določamo s potenciometrično metodo s fluoridno ionoselektivno elektrodo. Na podlagi opisane metode smo naredili raziskavo emisij plinskih fluoridov pri proizvodnji aluminija in njihov vpliv na vegetacijo v desetletnem obdobju od 1998 do 2008. Glede na posamezne vplive onesnaževalcev na vegetacijo smo prikazali normative o onesnaženosti zraka (imisija), ki veljajo na Norveškem. Vrednosti posameznih onesnaževalcev v zraku so takšne, da predstavljajo mejne vrednosti pri rasti gozdov in vegetacije.
Raziskave v tovarni aluminija Talum d.d. Kidričevo so zajele površino okrog 80 km2. V spremljanje so bile vključene tudi oddaljene lokacije, in sicer Maribor (mestni park), Spuhlja in Starše. Določevanje vsebnosti fluoridov smo merili na analizatorju ORION Model EA 940.
Na podlagi dobljenih rezultatov smo ugotovili, da se imisijska koncentracija fluoridov z razdaljo močno znižuje. Najvišje povprečne vrednosti so znotraj tovarne aluminija Talum d.d. Kidričevo. Glede na rezultate analiz ocenjujemo, da bi imisijske koncentracije fluoridov zunaj ograje podjetja v vegetacijskem obdobju 100 dni znašale med 0,1 µg/m3 in 0,2 µg/m3. Za te vrednosti fluoridov pa lahko po lestvici vplivov ugotovimo, da ne vplivajo na vegetacijo.
Ključne besede: fluoridni ioni, potenciometrija, ionoselektivna elektroda, elektrolizna celica, vegetacija
Objavljeno v DKUM: 23.06.2011; Ogledov: 3187; Prenosov: 378
Celotno besedilo (2,30 MB) |
4. pH SENZORJI PRIPRAVLJENI Z OBDELAVO MOLIBDENOVE IN VOLFRAMOVE ELEKTRODNE POVRŠINESuzana Markuš, 2011, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obsega določanje potenciometričnih lastnosti molibdenove in volframove elektrodne površine. Pripravljenim elektrodam smo določili njihove odzivne čase, ponovljivost, območje, v katerem se najbolj linearno odzivajo na spremembe pH, ter uporabnost v pretočni injekcijski analizi.
Molibdenova elektroda je pokazala uporabnost pri potenciometričnih titracijah. Odzivni čas je zelo kratek, manj kot 10 sekund. Delovno območje, kjer se je elektroda odzivala linearno, je med pH 3 in 10, z naklonom 41,7 2 mV/pH.
Volframova elektroda daje pri potenciometričnih titracijah dober in ponovljiv odziv. Direktne potenciometrične meritve so pokazale, da je območje pH, v katerem se elektroda odziva, linearno, 3 do 10, z naklonom 42,2 2 mV/pH. Odzivni čas elektrode je manj kot 10 sekund.
W/WO3 elektroda daje prav tako dober in ponovljiv odziv potenciometričnih titracij ter ima delovno območje od pH 3 do 10, z naklonom 39,4 1 mV/pH. Odzivni čas je 10 sekund.
Vse tri elektrode smo preizkusili tudi v PIA. Elektrode se v pretočni injekcijski analizi dobro in ponovljivo odzivajo na spremembe pH, največji vpliv na odziv imajo pretok, sestava nosilnega toka in volumen injiciranega vzorca.
Ključne besede: potenciometrija, pretočne injekcijske analize, ionoselektivne elektrode, molibden, volfram, pH senzor
Objavljeno v DKUM: 24.03.2011; Ogledov: 2177; Prenosov: 406
Celotno besedilo (2,28 MB) |
5. POTENCIOMETRIČNO DOLOČANJE N-(2-MERKAPTOPROPIONIL)-GLICINASimona Očko, 2010, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo opisuje potenciometrično določanje N-(2-merkaptopropionil)-glicina z uporabo različnih ionoselektivnih elektrod, njihove odzivne čase, ponovljivost, delovno območje, meje določljivosti in uporabnost v pretočni injekcijski analizi(PIA). Pri kemijski obdelavi srebrne žice v živosrebrovem (II)kloridu je na površini nastala siva plast, ki se je v raztopini MPG obarvala rahlo rjavo do rjavo rdeče. Delovno območje Ag/AgMPG elektrode je med 1x10-2 mol/L in 1x10-5 mol/L MPG pri naklonu 49,0 mV/p(MPG). Srebrna žica obdelana v raztopini živosrebrovega (II) klorida in nato potopljena v Na2S je na površini prevlečena s tanko črno plastjo srebrovega sulfida. Delovno območje te elektrode je med 1x10-2 mol/L in 1x10-5 mol/L pri naklonu 58,2 mV/p(MPG). Srebrna žica kemijsko obdelana v raztopini živosrebrovega (II)klorida in nato potopljena v raztopino KI tvori na površini rumenkasto plast srebrovega jodida. Delovno območje Ag/AgI elektrode je med 1x10-2 mol/L in 3x10-5 mol/L pri naklonu 52,7 mV/p(MPG). Tako pripravljene elektrode so primerne za klasične in pretočne potenciometrične meritve.
Ključne besede: N-(2-merkaptopropionil)-glicin, pretočna injekcijska analiza, ionoselektivne elektrode, potenciometrija
Objavljeno v DKUM: 20.07.2010; Ogledov: 3242; Prenosov: 291
Celotno besedilo (2,25 MB) |
6. |
7. |
8. |
