| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
KORPORACIJSKO-PRAVNI VIDIKI NOVIH OBLIK POVEČANJA OSNOVNEGA KAPITALA BANK Z NAMENOM ZAGOTAVLJANJA KAPITALSKE USTREZNOSTI
Peter Merc, 2012, magistrsko delo

Opis: Sprememba zakonodaje na področju bančne regulative kot posledica zadnje finančne krize je bila pričakovan in nujen korak. Nov regulatorni okvir, ki ureja kapitalske standarde, je bil na ravni Evropske unije že sprejet, v nacionalne zakonodaje pa se implementira postopoma. Prav ta postopna implementacija novih pravil pa lahko ustvari kolizijo med pravnimi normami. V magistrski nalogi je opisan primer take kolizije, in sicer gre za kolizijo med določbami Zakona o gospodarskih družbah, ki ureja instituta odobrenega in pogojnega kapitala, ter določbami novele Zakona o bančništvu in Sklepa Banke Slovenije o izračunu kapitala bank in hranilnic, ki urejajo hibridne instrumente in možnost njihove konverzije v lastniški kapital. Omenjena kolizija pravnih aktov pa ni relevantna le v kontekstu konverzije hibridnih instrumentov temeljnega kapitala, pač pa tudi v kontekstu ukrepa znižanja terjatev nezavarovanih upnikov (»bail-in debt«) in t.i. potencialnega kapitala (»contingent convertible capital«) – dveh v tem trenutku še konceptualnih predlogov ukrepov načina pokrivanja izgub bank, nastalih tako v okviru njihovega rednega poslovanja (t.i. princip »going concern«) kot tudi v času njihovega nadzorovanega prenehanja (t.i. princip »gone concern«).
Ključne besede: hibridni instrumenti, pogojni kapital, odobreni kapital, konverzija, ukrep znižanja terjatev nezavarovanih upnikov, potencialni kapital
Objavljeno: 29.05.2012; Ogledov: 2146; Prenosov: 387
.pdf Celotno besedilo (1,59 MB)

2.
Model ocenjevanja institucij za izobraževanje zaposlenih
Urška Modrijan, 2010, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu sem z ekspertnim programom Dex-i naredila model za izobraževanje zaposlenih, s pomočjo katerega sem ocenila izobraževalne institucije glede na različne dejavnike, ki so pomembni za izobraževanje zaposlenih. Ko so bili zapisani vsi kriteriji tj. zaloge vrednosti in odločitvena pravila, sem podatke prenesla v program vredana. Le-ta mi je omogočil prikaz rezultatov vrednotenja in transparentnost vrednotenja variant. To mi je omogočilo zelo dobro podporo v odločanju, saj sem pridobila možnost dobrega zagovarjanja posameznih odločitev. Hkrati pa sem lahko delala tudi številne primerjave in analize variant (analiza tipa "kaj-če"). V magistrskem delu so predstavljene štiri institucije za izobraževanje zaposlenih, imenovane Institucija 1, Institucija 2, Institucija 3 in Institucija 4. Prvi korak v programu Dex-i je zahteval, da dejavnike hipotetično ovrednotim in vsaki instituciji pripišem relevantna dejstva in karakteristike, ki jih vsaka izobraževalna institucija ponuja. Prva izobraževalna institucija, ki sem jo v magistrskem delu opisala je manjše podjetje. Institucija 1 - podjetje, ki izobražuje zaposlene, ima dobro vrsto programov in znanje podaja praktično. Ima malo izkušenj, znanj in sodelovanj. Druga institucija je majhno družinsko podjetje, ki ima nesprejemljive programe in jih predstavlja zgolj teoretično. Ima malo izkušenj. Tretja institucija predstavlja veliko podjetje, ki ima veliko znanj in izkušenj. Prav tako ima dobre programe in znanje podaja zgolj praktično. Četrta institucija je veliko podjetje, ki nudi dobre programe in znanje podaja zgolj teoretično. Ima malo znanj, izkušenj in ter reference. Po opredeljenih kriterijih, ki sem jih zapisala v program DEX-i, sem jim pripisala uteži in odločitvena pravila. Tako sem dobila grafe, ki so mi podali rezultate in olajšali odločitev. Po prejetih rezultatih v programu DEX-i sem podatke prenesla še v program Vredana in tako dobila zaključne ugotovitve. Ugotovitve so potrdile izbiro najprimernejše izobraževalne institucije, Institucije 3. Tako sta mi program Dex-i in Vredana podala rezultate na podlagi katerih sem se lažje odločila. Odločila sem se, da je najprimernejša institucija za izobraževanje zaposlenih izobraževalna Institucija 3.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: Izobraževalna institucija, izobraževanje, potencialni kapital, razvoj posameznika, uspeh
Objavljeno: 14.01.2011; Ogledov: 1915; Prenosov: 118
.pdf Celotno besedilo (905,25 KB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici