| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Okoljski odtis konvencionalne in ohranitvene obdelave tal na lahkih in težkih tleh
Andi Špacapan, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo preučili vpliv konvencionalne in ohranitvene pridelave na izpuste CO2, potencial globalnega segrevanja (GWP) in okoljski odtis. Poskus je bil izveden v severozahodnem delu Slovenije v dolini reke Pesnice v Mezgovcih ob Pesnici (težja tla) in Moškanjcih (lažja tla) na Ptujskem polju. S pomočjo programa SPIonWeb® smo izračunali, da je bil najmanjši okoljski odtis (16,44 m2/kg SS) pri pridelavi koruze za zrnje v sistemu ohranitvene pridelave v letu 2016 v Mezgovcih ob Pesnici. Največji okoljski odtis (97,35 m2/kg SS) je pustila pridelava ozimne oljne ogrščice v sistemu konvencionalne pridelave v Moškanjcih leta 2014. Ocenjeni izpusti CO2 in GWP so ravno tako pokazali, da je koruza za zrnje leta 2016 v sistemu ohranitvene pridelave povzročila najmanjše izpuste CO2 (0,06 kg CO2/kg SS) in GWP (0,11 kg CO2equ/kg SS). Največje izpuste je povzročila pridelava ozimne oljne ogrščice leta 2014 v Moškanjcih v sistemu konvencionalne pridelave (0,33 kg CO2/kg SS in 0,63 kg CO2equ/kg SS).
Ključne besede: okoljski odtis, CO2, potencial globalnega segrevanja, ohranitvena obdelava tal, konvencionalna obdelava tal, SPIonWeb
Objavljeno v DKUM: 30.09.2021; Ogledov: 1024; Prenosov: 70
.pdf Celotno besedilo (3,70 MB)

2.
VPLIV RAZLIČNIH NAČINOV OBDELAVE TAL NA EKOLOŠKI ODTIS PRI OLJNI OGRŠČICI
Sašo Kebrič, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomskem delu smo vrednotili, kako vplivajo različni načini obdelave oljne ogrščice na okolje. Izračunali smo ekološki odtis, izpust ogljikovega dioksida in potencial globalnega segrevanja (GWP). Pri raziskovanju smo primerjali tri načine obdelave tal: konvencionalno obdelavo, konzervirajočo obdelavo in direktno setev, z namenom ovrednotiti, kateri način obdelave tal pri pridelavi oljne ogrščice je najprimernejši z okoljskega vidika. Praktični poskus se je izvedel na posestvu Perutnine Ptuj d.d. v kraju Podova. Rezultati kažejo, da je največjo obremenitev za okolje prinesla konvencionalna obdelava, z ekološkim odtisom (Sustainable Process Index oziroma SPI) 41,7 gha, sledita ji konzervirajoča obdelava, s SPI 37,6 gha in direktna setev s SPI 36,6 gha, ki je bila za okolje najmanj obremenjujoča. Pri primerjavi količine izpustov CO2 na enoto pridelka smo ugotovili, da je bil ta enak pri konvencionalni obdelavi in direktni setvi (0,46 kg/enoto) ter manjši pri konzervirajoči obdelavi (0,34 kg/enoto). Pri primerjavi obremenitve GWP na enoto proizvoda oljne ogrščice smo ugotovili, da je bila ta največja pri konvencionalni obdelavi tal (4,17 kg/enoto), manjša pri direktni setvi (1,94 kg/enoto) ter najmanjša pri konzervirajoči obdelavi tal (1,59 kg/enoto). Primerjava SPI na enoto pridelka pa je pokazala, da je ta največji pri direktni setvi (133,56 m2/enoto), nekoliko manjši pri konvencionalni obdelavi tal (126 m2/enoto) ter najmanjši pri konzervirajoči obdelavi tal (97,58 m2/enoto). Zaključujemo, da se je v tem poskusu konzervirajoč način obdelave tal izkazal za najprimernejšega.
Ključne besede: ekološki odtis, izpust ogljikovega dioksida, potencial globalnega segrevanja, obdelava tal
Objavljeno v DKUM: 12.10.2016; Ogledov: 2245; Prenosov: 129
.pdf Celotno besedilo (1,95 MB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici