SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 16
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
PRAVNA UREDITEV POSVOJITEV PRI ISTOSPOLNIH PARTNERJIH V RS IN PRIMERJALNEM PRAVU
Maša Ikovic, 2009, diplomsko delo

Opis: Družina je temeljna celica vsake družbe. Naše družinsko pravo šteje za družino življenjsko skupnost staršev in otrok. Če izhajam iz tega, da ima vsak otrok pravico do družine, potem ni potrebno govoriti o pravici otroka do točno določenega tipa družine, pač pa do družine, ki naj bo stalna, trdna in njegova lastna. Ureditev pravic istospolnih parov se razlikuje od države do države. Nekatere nimajo niti zakonodaje, ki bi istospolnim partnerjem omogočala minimalne pravice, spet druge pa istospolno usmerjenim omogočajo registrirati skupnost ali celo priznavajo zakonsko zvezo dveh istospolnih oseb. Bolj liberalne države, kot sta npr. Švedska in Nizozemska, istospolnim partnerjem omogočajo celo posvojitev otrok. Znotraj teh, se ločijo tiste države, ki omogočajo posvojitev otrok drugemu partnerju (prvi partner je biološki starš tega otroka) in tiste, ki dovoljujejo skupno posvojitev. Po naši veljavni zakonodaji, lahko posvojijo otroka le poročeni heteroseksualni pari in posamezniki, za zunajzakonske in istospolne pare pa je posvojitev otroka le želja, ki je na ozemlju naše države še ni mogoče uresničiti. Glede na to, da je trenutno v Sloveniji mnogo govora o predlogu novega Družinskega zakonika, je del naloge namenjen tudi spremembam, ki jih le ta prinaša, predvsem na področju posvojitev. Osrednja tema naloge je pravna ureditev na področju istospolno usmerjenih, glede pravice do posvojitve otrok, v nekaterih državah Evrope, predvsem pa v Sloveniji, ter možnosti družinskega življenja za geje in lezbijke. Osredotočila sem se predvsem na pravo ureditev tega problema pri nas in pogledala kako se s to problematiko spopadajo druge države. Slovensko ureditev sem primerjala z drugimi evropskimi državami. Izhodišče mi je bila Nizozemska, ki je prva uredila položaj istospolnih partnerjev pri posvojitvah in ga praktično izenačila z raznospolnimi partnerji. V diplomskem delu je predstavljena tudi ureditev drugih evropskih držav, ki so na omenjenem področju naredile največ ter analiza omenjenega vprašanja v ZDA. S pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika, sem ugotavljala, kakšna so stališča Slovencev glede posvojitev znotraj istospolno usmerjenih. Svojo raziskavo sem primerjala s podatki agencije Delo Stik, ki je v letu 2006 naredila analizo raziskave z naslovom Istospolna partnerstva, saj mi je bil eden izmed ciljev ugotoviti, če je v zadnjih letih prišlo do večje naklonjenosti javnosti do istospolno usmerjenih.
Ključne besede: družinsko pravo, posvojitev, mednarodna posvojitev, istospolna partnerska zveza, istospolne posvojitve, primerjalno pravo
Objavljeno: 24.12.2009; Ogledov: 4004; Prenosov: 750
.pdf Polno besedilo (2,03 MB)

2.
DRUŽINA V LUČI NOVEGA PREDLOGA DRUŽINSKE ZAKONODAJE
Petra Tivadar, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo analizira in opisuje različne definicije družine, prikazuje kakšno je stanje družin in ureditev zakonodaje glede tega področja v Sloveniji. Osrednja pozornost je namenjena Predlogu družinskega zakonika iz leta 2009. Predstavljene so razlike in novosti glede na Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR), ki je trenutno v veljavi. Opisuje tudi elemente političnega delovanja, pravni vidik Predloga družinskega zakonika ter odmeve v družbi in medijih glede omenjenega predloga. Izvedeni so bili individualno vodeni intervjuji, ki prikazujejo mnenje različnih strokovnjakov (pravniki, teologi, filozofi, MDDSZ) glede Predloga družinskega zakonika.
Ključne besede: družina, zakonska zveza, Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, Predlog družinskega zakonika, zunajzakonska skupnost, otrok, rejništvo, posvojitev, skrbništvo
Objavljeno: 28.10.2011; Ogledov: 1905; Prenosov: 289
.pdf Polno besedilo (1,09 MB)

3.
POSTOPEK POSVOJITVE IN VLOGA CENTRA ZA SOCIALNO DELO PRI POSVOJITVI
Lea Časar, 2012, diplomsko delo

Opis: Institut posvojitev je večplasten in za vse udeležene zelo zapleten. Pri posvojitvi lahko govorimo o treh udeležencih, posvojencu, posvojitelju in bioloških starših. Lahko bi rekli, da so vsi trije členi vključeni v posvojitveni trikotnik. Biološkim staršem predstavlja posvojitev bolečino, žalost in ločitev od otroka; na drugi strani pa predstavlja za posvojitelje veselje in priložnost, da ustvarijo družino ter dajo določenemu otroku nov dom, toplino in varnost. Za posvojenega otroke postane posvojitev samo po sebi aktualna šele ko izve, da je bil posvojen. Veliko posvojencev se nato odloči, da želi izvedeti več o svoji preteklosti ter poiskati svoje lastne korenine. Posvojitev je v Sloveniji urejena v Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, v Avstriji pa v Splošnem meščanskem zakoniku. Zakona urejata-določata pogoje in postopek posvojitve.
Ključne besede: - posvojitev - namen in ureditev posvojitve - posvojenec - posvojitelj - postopek posvojitve - center za socialno delo
Objavljeno: 01.08.2012; Ogledov: 1484; Prenosov: 543
.pdf Polno besedilo (337,26 KB)

4.
MOŽNOSTI SODELOVANJA OTROKA PRI ZADEVAH, KI SE NANJ NANAŠAJO
Tadeja Hari, 2012, diplomsko delo

Opis: Otrok je vpleten praktično v vsa področja pravnega urejanja od pravdnih, nepravdnih in upravnih zadev in namen naloge je ugotoviti, kakšne so njegove možnosti sodelovanja v teh zadevah.
Ključne besede: otroško pravo, osebno ime, državljanstvo, verska vzgoja, šolanje, zdravljenje, varstvo in vzgoja, stiki med starši in otroki, posvojitev, rejništvo, skrbništvo.
Objavljeno: 01.08.2012; Ogledov: 1387; Prenosov: 160
.pdf Polno besedilo (598,04 KB)

5.
POSVOJITEV OTROK IZ RUSKE FEDERACIJE
Jelena Štajmec, 2013, diplomsko delo

Opis: Cilj posvojitve je najti otroku primerne starše, ki bodo v celoti zapolnili in nadomestili praznino od trenutka, ko so izgubili vez z biološkimi starši. Gre za zahteven proces, kjer morajo aktivno in predvsem v korist otroka sodelovati različni subjekti in pristojni državni organi. Kompleksnost postopka in izpostavljenost morebitnim tveganim situacijam pride toliko bolj do izraza v primeru meddržavne posvojitve. Ker je pravna ureditev instituta posvojitve že na nacionalni ravni v različnih državah različna, so zaradi poenostavitve postopkov in preprečitve morebitnih zlorab nujni mednarodni dogovori v obliki bilateralnih in multilateralnih sporazumov. Ker Ruska federacija ni ratificirala Konvencije o varstvu otrok in sodelovanju pri meddržavnih posvojitvah, se postopek v tej državi odvija na podlagi njihove zakonodaje. RS pa si v ta namen prizadeva z Rusko federacijo skleniti sporazum, ki bi olajšal zadeve pri zbiranju potrebne dokumentacije, poenostavil postopek v RS in uveljavil sistem neposrednega priznavanja odločb o posvojitvi, ki jih izda pristojno rusko sodišče, v RS. Kljub dražjemu postopku posvojitve otroka iz Ruske federacije, se zdi, da je več argumentov za takšno posvojitev kot proti njej. Sistem deluje, uspeh posvojitve je, ob izpolnjevanju potrebnih pogojev in predložitvi zahtevane dokumentacije, zagotovljen, poleg tega je otroka možno posvojiti v obdobju največ enega leta. Iz osebne izkušnje zakoncev, ki so v Moskvi posvojili rusko deklico, je mogoče skleniti, da je povezovanje s posvojitelji, ki so v preteklosti že posvojili otroka, in lastna iznajdljivost najboljša pot, kako priti do otroka v Ruski federaciji. Ustanavljanje institucij, ki bi posredovale med posvojitelji, centrom za socialno delo in državnimi organi v Ruski federaciji z namenom dodatne poenostavitve postopka predvsem posvojiteljem, pomeni izum birokracije in predstavlja le dodatne ovire na tej poti. Sodoben in uporabnikom prijazen sistem naj bo enostaven in pregleden. Le tako bo lahko tudi operativen in uspešen.
Ključne besede: posvojitev, postopek, otrok, otrokova korist, posvojitelj, socialno-skrbstveni organi, država sprejema, matična država, meddržavna posvojitev, Haaška konvencija o varstvu otrok in sodelovanju pri meddržavnih posvojitvah, sporazum.
Objavljeno: 09.06.2014; Ogledov: 852; Prenosov: 122
.pdf Polno besedilo (518,92 KB)

6.
PROBLEMATIKA MEDNARODNIH POSVOJITEV
Ksenja Pertinač, 2013, diplomsko delo

Opis: V Sloveniji se soočamo s problemom neplodnosti in hkrati s problematiko ogromnega števila otrok v rejništvu. Zaradi zapletenih, dolgotrajnih postopkov in ne dovolj usposobljenega kadra je možnost posvojitve slovenskega otroka samo mrtva črka na papirju. Slovenci se zato množično odločajo za posvojitve otrok iz tujine. Kljub sporazumu z Republiko Makedonijo o mednarodnih posvojitvah se največ otrok še vedno posvoji iz Ruske federacije. Razlog je dokaj kratka »čakalna doba« za otroka in podobnost ruskega naroda našemu, tako se otrok lahko hitreje prilagodi novemu okolju. Rusija ni podpisnica Haaške konvencije o varstvu otrok in mednarodnih posvojitvah, ki določa minimume varstva otrok in pogoje za posvojitev. Najbrž je tudi tu iskati razloge, zakaj ne samo Slovenci ampak ljudje iz celega sveta množično odhajajo po otroke v Rusijo. Jasno je, da je postopek zaradi tega manj zapleten, potreben je samo denar. Takoj, ko je v igri denar, pa pride tudi do možnosti zlorab. Rusija je ena od držav na svetu, kjer letno ugrabijo največ otrok. Nekateri se kmalu vrnejo domov, za drugimi pa se za vedno izgubi vsaka sled. Kaj se zgodi s temi otroci ni povsem znano. Se je pa potrebno zavedati, da je velika možnost, da ti otroci prisilno postanejo sirote in se jih nato ponuja kot hitro dostopno »blago« v sirotišnicah. Bodoči posvojitelji morajo paziti v prvi vrsti na interese otroka in šele nato na svoje interese. Zato je potrebno, da se seznanijo s politiko države, v kateri nameravajo posvojiti in tako preprečijo trgovino z otroci.
Ključne besede: posvojitev, mednarodna posvojitev, trgovina z otroci, Haaška konvencija o varstvu otrok in sodelovanje pri mednarodnih posvojitvah
Objavljeno: 17.10.2013; Ogledov: 1404; Prenosov: 255
.pdf Polno besedilo (1,20 MB)

7.
EKONOMSKE, DRUŽINSKE IN SOCIALNE PRAVICE V ISTOSPOLNI PARTNERSKI SKUPNOSTI
Urška Starc, 2013, diplomsko delo

Opis: Z namenom urediti in zaščititi istospolno partnersko skupnost je zakonodajalec leta 2005 sprejel Zakon o registraciji istospolne partnerske skupnosti /ZRIPS/. Menil je, da bi bilo najustrezneje, da jo uredi v institutu registracije partnerske skupnosti ter ločeno od družinskopravne zakonodaje, ki ureja položaj zakoncev in zunajzakonskih partnerjev. Nabor pravic in obveznosti, ki jih je zakonodajalec zagotovil, bi utegnil pripeljati do sklepa, da istospolna partnerska skupnost služi v največji meri zadovoljevanju čustvenih in ekonomskih potreb partnerjev, ne pa tudi družinskih in socialnih potreb. Zakonodajalec pri sprejemanju ZRIPS ni upošteval družbene realnosti, to je, da v Sloveniji obstajajo istospolne družine in da zato istospolna partnerja v partnerski skupnosti lahko uresničujeta tudi družinske potrebe. Pravno praznino, ki je zaradi tega zazevala na družinskopravnem področju, je bilo mogoče zapolniti v okviru veljavne zakonske ureditve. Da tudi istospolni partnerji gojijo željo po oblikovanju družine, ki vključuje otroke, je jasno. Ker je možnost starševstva istospolnih parov na eni strani omejena v reproduktivnem smislu, na drugi strani pa z zakonsko ureditvijo, ki velja v Sloveniji, se istospolni pari večkrat poslužujejo rešitev, ki so negotove in nevarne, zlasti z vidika koristi otrok. Področja socialnih pravic, razen nekaj izjem, ZRIPS ni posebej uredil. Tako je bila ureditev, ki zadeva socialne pravice, v večji meri prepuščena vsakokratnemu zakonskemu usklajevanju. Do danes se je položaj istospolnih partnerjev spremenil. Drži, da je obseg pravic, ki so istospolnim partnerjem zagotovljene, večji kot pred osmimi leti ob sprejetju ZRIPS. K temu so v veliki meri prispevali istospolno usmerjeni aktivisti, nevladne organizacije, pravni strokovnjaki, kot tudi slovenska sodišča. Kljub temu pa o polnopravnem dostopu istospolnih partnerjev glede ekonomskih, družinskih in socialnih pravic ne moremo govoriti. Zato postajajo vse glasnejše zahteve, da je zakonska ureditev potrebna prenove na način, ki bo k ureditvi pravnega položaja istospolnih partnerjev pristopil celoviteje in bolj sistematično. Pri tem ni zanemarljivo niti vse večje število sodb Evropskega sodišča za človekove pravice in Sodišča Evropske unije, iz katerih izhaja, da tudi istospolni pari uživajo pravico do zasebnega in družinskega življenja, ki so jo države dolžne spoštovati, ter da razlikovanje v obravnavanju na podlagi spolne usmerjenosti ni dopustno. Slednje je tudi Slovenija kot članica Sveta Evrope in Evropske unije dolžna vzeti v obzir. Jasno je, da je enakopravno obravnavanje oseb temeljni gradnik vsake demokratične družbe, zato se ne postavlja vprašanje, ali so istospolni pari upravičeni do polnopravnega obsega pravic, ampak le vprašanje časa, kdaj bodo politične elite uspele doseči konsenz o tem vprašanju.
Ključne besede: istospolna partnerska skupnost, pravni režim skupnega premoženja, dedovanje, posvojitev, reproduktivne zdravstvene metode, vdovska pokojnina, razširitev zdravstvenega zavarovanja na vzdrževane družinske člane, sodna praksa, sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice, sodbe Sodišča Evropske unije.
Objavljeno: 10.01.2014; Ogledov: 1528; Prenosov: 169
.pdf Polno besedilo (1,05 MB)

8.
RAZVOJ DRUŽINSKEGA PRAVA - OD ODZ DO DRUŽINSKEGA ZAKONIKA
Maja Brajnik, 2013, diplomsko delo

Opis: V letu 1918 je prišlo do združitve jugoslovanskih narodov pod skupnim imenom Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. Za to obdobje je značilen velik vpliv verskih organizacij na pravno ureditev, kar se je predvsem izrazito kazalo na področju družinskega prava. Starši v razmerju do otrok niso bili enakopravni, žena je bila podrejena možu, ki je veljal za "glavo družine". Leta 1945, v času Federativne ljudske republike Jugoslavije, je bilo družinsko pravo postavljeno na nove temelje. Vsi pravni predpisi, ki so veljali pred in med drugo svetovno vojno, so bili razglašeni za neobstoječe. S tem smo popolnoma opustili uporabo pravne ureditve v stari Jugoslaviji, ki je bila ena izmed najbolj konservativnih v zahodni Evropi. V letu 1971 je z ustavno reformo Socialistične federativne republike Jugoslavije urejanje družinskopravnih razmerij v celoti prešlo v pristojnost posameznih republik. V Republiki Sloveniji je bil leta 1976 sprejet Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki je za razliko od prej veljavnih temeljnih zakonov družinskopravno področje celovito uredil. Uredil je zakonsko zvezo, razmerja med starši in otrokom, posvojitev, rejništvo ter varstvo mladoletnih otrok in drugih oseb, ki niso sposobne same skrbeti zase, za svoje pravice in koristi. Družinska razmerja v Republiki Sloveniji ureja 35 let star zakon, kar sicer dokazuje, da je bil za takratne razmere leta 1976 napisan zelo napredno, saj je bil vse do danes le trikrat noveliran. Največ sprememb je bilo v premoženjskih razmerjih med zakoncema in v razmerju med otrokom in starši, nekatere pristojnosti, ki jih je ob sprejetju Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih imel center za socialno delo, so prešle na sodišča, spremembe so bile tudi na področju varstva in vzgoje otrok, izvrševanja roditeljske pravice ter otrokovih stikov itd. Leta 2011, natančneje 16. junija, je bil v Državnem zboru Republike Slovenije sprejet Družinski zakonik, ki je predstavljal obsežno reformo družinskega prava, vendar do njegove uveljavitve ni prišlo, saj je Civilna iniciativa za družino in pravice otrok zbrala zadostno število podpisov za razpis referenduma, na katerem se je leta 2012 večina državljanov in državljank Slovenije opredelila proti njegovemu sprejemu.
Ključne besede: Družina, otrok, zakonska zveza, zunajzakonska skupnost, enakopravnost, posvojitev, rejništvo, skrbništvo.
Objavljeno: 13.01.2014; Ogledov: 920; Prenosov: 218
.pdf Polno besedilo (766,79 KB)

9.
ORGANIZACIJSKI DEJAVNIKI SOCIALNO VARSTVENEGA UKREPA POSVOJITVE OTROK IN NJIHOVA PROTISLOVNOST
Viktorija Bevc, 2014, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji smo skozi celoten analitično raziskovalni del sledili namenu posvojitve v Sloveniji in protislovju samega socialno varstvenega ukrepa pomoči otroku. Rezultati so pokazali, da obstaja v sedanji organizaciji posvojitve otrok vrsta spregledanih dejavnikov, ki vplivajo na strokovno ravnanje v smeri protislovja posvojitve in tako ni omogočeno, da bi posvojitev optimalno sledila koristi otroka. Pomenljiv je tudi podatek raziskave, da sedanja organizacija posvojitev pri nas ne omogoča strokovnemu delavcu ustreznega znanja in usposobljenosti za kakovostno izpeljavo posvojitve. Prav tako ne omogoča bodočim posvojiteljem ustreznih informacij, znanja in usposobljenosti za kakovostno odločitev glede posvojitve, posvojencu in posvojiteljskim staršem pa ne omogoča podpore po posvojitvi. Bodoče posvojitelje pušča brez ustreznih informacij in motivacijskega poriva za vključitev v skupinsko pripravo na posvojitev otroka, ob stran vsej posvojiteljski dejavnosti pa je postavljena tudi pomoč biološkim staršem posvojenca. Ugotovitve doktorske disertacije kažejo, da sedanja organizacijska izvedba posvojitve otrok pri nas ne upošteva dejavnikov, ki so napovedniki uspešnosti posvojitve in tudi ne sledi sodobni strokovni doktrini. Rezultati porajajo vrsto nerazumljivih dilem in protislovij. Na eni strani velika večina strokovnih delavcev izraža, da razumejo, kako pomembne so za posvojenega otroka skupinske priprave bodočih posvojiteljev na posvojitev, na drugi strani praksa kaže, da isti strokovni delavci dajejo otroke v posvojitev parom brez ustreznih priprav. Tako njihova izražena mnenja o tem, kako pomembna da je priprava, vzbujajo dvom, saj porajajo bistveno protislovje, ki pomeni odmik od prvenstvenega namena posvojitve. Prav tako je z upoštevanjem neplodnosti in njenih posledic v postopku posvojitve. Rezultati pokažejo visoko stopnjo ozaveščenosti o pomembnem vplivu nepredelane bolečine zaradi neplodnosti in njenih posledic, torej o stiski, ki jo doživlja neploden par, hkrati pa rezultati pokažejo, da strokovni delavci kljub temu ne svetujejo, naj si poiščejo psihosocialno pomoč zaradi posledic neplodnosti, da bi s posvojenim otrokom lažje vzpostavili družinsko skupnost. Kljub poznavanju posledic, jim strokovni delavci brez priprave dodeljujejo otroke v posvojitev. Tudi njihovo večinsko mnenje, da je posvojitev pomoč otroku brez staršev, nakazuje protislovje v primeru posvojitve, ko potrebe bodočih posvojiteljev postavijo kot prvenstveno upoštevane pri naših posvojitvah in hkrati na načelni ravni menijo, da se s posvojitvijo sledi koristi otroka. Rezultati tudi kažejo, da strokovni delavci s posvojitvijo pomagajo paru rešiti bolečo situacijo neplodnosti in odpraviti strah in dolgočasje, ki ga prinaša življenje brez otroka, da prevzemajo rešiteljsko vlogo za par brez otroka. Otroka na ta način instrumentalizirajo. Protislovnost organizacijskih dejavnikov posvojitve v Sloveniji, ki smo ji sledili z rezultati raziskave, je teoretska konceptualna osnova za raziskovanje protislovnosti organizacijskih modelov posvojitve drugod v svetu, hkrati pa inicira variable, na katere moramo biti pozorni v postopku posvojitve otroka, še posebej, ko gre za posvojitev otroka s strani parov in posameznikov, ki imajo izkušnjo neplodnosti. Rezultati doktorske disertacije ponujajo na aplikativni ravni izvirno rešitev za tak model organizacije posvojitev, ki vključuje organizacijske dejavnike, kakršnih do sedaj v slovenski praksi, kot tudi v praksi v svetu, še ni vključeval. Posebej širi možnosti za dograjevanje modela priprave na posvojitev, ki ga hkrati tudi izpostavi kot pomembnejši člen pri izvedbi socialno-varstvenega ukrepa za otroka in od katerega je pogosto odvisen uspeh posvojitve. S tem ponuja nadgradnjo doktrine ne le strokovnega dela na področju posvojitev otrok, da se teorija in praksa posodobi ter obrne od tradicionalnih pristopov k sodobnejšim, otroku koristnejšim, pač pa pomeni tudi doktrinarno nadgradnjo spoznanj znanstvene misli na področju posvojitve o
Ključne besede: organizacijski dejavniki, posvojitev, korist otroka, priprava na posvojitev, neplodnost para, protislovje posvojitve
Objavljeno: 26.03.2015; Ogledov: 674; Prenosov: 182
.pdf Polno besedilo (2,61 MB)

10.
RAZVELJAVITEV POSVOJITVE
Tina Može, 2014, diplomsko delo

Opis: Posvojitev je posebna oblika varstva otrok, s katero nastane med posvojiteljem in posvojencem enako razmerje kot med starši in otroci. Pri posvojitvi poleg posvojiteljev, otroka ter bioloških staršev sodeluje tudi center za socialno delo. Včasih je lahko izpeljana posvojitev neveljavna zaradi različnih vzrokov, ki so navedeni v Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, zato v takem primeru pride do razveljavitve posvojitve. V diplomskem delu je poleg tega raziskan še poseben institut nezakonite posvojitve, ki ga poznajo v ZDA. Gre za posvojitev, do katere ne bi prišlo, če bi posvojitelji pred posvojitvijo imeli vse potrebne podatke o otroku (predvsem njegovo telesno in duševno zdravje).
Ključne besede: družinsko pravo, posvojitev, razveljavitev posvojitve, nezakonita posvojitev
Objavljeno: 06.08.2014; Ogledov: 580; Prenosov: 215
.pdf Polno besedilo (371,74 KB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici