| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
UČITELJEV POGLED NA SODELOVANJE ŠOLSKIH SVETOVALNIH DELAVCEV IN UČITELJEV V OSNOVNI IN SREDNJI ŠOLI
Tjaša Purgaj, 2009, diplomsko delo

Opis: Vsak otrok v sebi skriva določen zaklad, ki ga je v šolskem prostoru potrebno odkriti in razvijati naprej. Da je otroku omogočen celostni razvoj osebnosti in njegovih potencialov, je potrebno sodelovanje vseh udeležencev vzgojno-izobraževalnega procesa. V diplomskem delu smo se osredotočili na sodelovanje učiteljev in šolskih svetovalnih delavcev, saj so ti v največji meri odgovorni za ustvarjanje ustrezne klime in pogojev za zdrav razvoj otroka v šoli. V teoretičnem delu smo predstavili šolsko svetovalno službo, njene dejavnosti in ciljne skupine, s katerimi sodeluje v procesu svetovanja. Izpostavili smo sodelovanje z učitelji, raziskali, kakšne so možnosti za sodelovanje, predstavili proces posvetovanja in pogledali, kje lahko najdemo možne ovire za sodelovanje. V empiričnem delu diplomske naloge smo raziskali, kako učitelji osnovnih in srednjih šol vidijo, razumejo in ocenjujejo sodelovanje s svetovalnimi delavci na šoli. Ugotovili smo, da je sodelovanje dobro in da so učitelji zadovoljni z dobljeno pomočjo svetovalne službe. Največkrat se učitelji na svetovalne delavce obračajo zaradi učencev s posebnimi potrebami in zaradi vedenjskih težav učencev. Kot možne ovire za sodelovanje so učitelji najpogosteje navajali preobremenjenost tako njih samih kot svetovalnih delavcev in nepripravljenost učiteljev za tak način dela. Ocenjujemo torej, da bi svetovalni delavci morali bolj spodbujati in pritegniti učitelje za posvetovalni način dela, učitelji pa bi se morali začeti zavedati, da le skupno sodelovanje obeh podsistemov na šoli prinaša pozitivne rezultate v razvoju, napredku in učenju učencev.
Ključne besede: šolska svetovalna služba, šolski svetovalni delavci, učitelji, sodelovanje, posvetovanje, ovire za sodelovanje, osnovna šola, srednja šola
Objavljeno: 04.01.2010; Ogledov: 3341; Prenosov: 450
.pdf Celotno besedilo (793,18 KB)

2.
SODELOVANJE DELAVCEV PRI UPRAVLJANJU
Lea Dokl, 2010, diplomsko delo

Opis: Sodelovanje delavcev pri upravljanju poteka ne dveh ravneh, individualni in kolektivni. Individualno sodelovanje poteka na delovnem mestu in zaposlenim omogoča, da lahko vplivajo na cilje, pogoje in način lastnega dela in dela skupine kateri člani so. Kolektivno sodelovanje ( participacija ) pa poteka preko različnih delavskih predstavništev, kot so svet delavcev, predstavniki delavcev v organih upravljanja, itd. Kolektivna participacija se ukvarja predvsem s pomembnejšimi kadrovskimi, socialnimi in ekonomskimi vprašanji. Pravica delavcev do soupravljanja je v Sloveniji ustavno zagotovljena pravica, ki temelji na 75. členu ustave. Temeljni zakon, ki v Sloveniji ureja sodelovanje delavcev pri upravljanju je Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju. Ta zakon ureja načine in pogoje za sodelovanje delavcev pri upravljanju gospodarskih družb ne glede na obliko lastnine, podjetnikov posameznikov z najmanj petdeset zaposlenimi in zadrug. Pravico do sodelovanja uresničujejo delavci po določbah tega zakona tudi v podjetjih, ki opravljajo gospodarske javne službe, v bankah in zavarovalnicah, če posebni zakon ne določa drugače. Pravico do sodelovanja pri upravljanju v zavodih uresničujejo delavci kot posamezniki po določbah tega zakona, kolektivno pa v skladu s posebnim zakonom. Ta zakon pa se ne uporablja za sodelovanje delavcev pri upravljanju v evropskih svetih delavcev, v evropski delniški družbi in v evropski zadrugi.
Ključne besede: Individualna participacija, kolektivna participacija, svet delavcev, uprava, nadzorni svet, delavski direktor, obveščanje, posvetovanje, soodločanje, evropska delniška družba.
Objavljeno: 31.03.2010; Ogledov: 4510; Prenosov: 693
.pdf Celotno besedilo (945,43 KB)

3.
SODELOVANJE MED RAZREDNIM UČITELJEM IN ŠOLSKO SVETOVALNO SLUŽBO
Metka Kolar, 2010, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Sodelovanje med ljudmi je danes vsekakor eno izmed pomembnejših dejavnosti na vseh področjih človekovega delovanja. Predvsem je sodelovanje pomembno tudi pri oblikovanju vzgojno-izobraževalnega procesa, torej v šolstvu. Vsi udeleženci, ki se na najrazličnejše načine vključujejo v vzgojo in izobraževanje otrok, morajo prioritetno zagotoviti in omogočiti celosten ter optimalen razvoj otrokove osebnosti. Iz tega vidika je izrednega pomena sodelovanje med razrednimi učitelji in delavci šolske svetovalne službe, na katerega smo se osredotočili v diplomskem delu. Oboji imajo pomembno vlogo pri ustvarjanju šolske klime in otrokovega počutja v šoli. V teoretičnem delu smo predstavili šolsko svetovalno službo ter njeno sodelovanje z ostalimi udeleženci vzgojno-izobraževalnega procesa. Osredotočili smo se predvsem na sodelovanje z učitelji, raziskali načine sodelovanja med njimi in navedli nekaj predlogov za uspešnejše sodelovanje. V empiričnem delu smo raziskali načine sodelovanja in zadovoljstvo sodelovanja pri obojih, torej tako pri šolski svetovalni službi kot tudi pri učiteljih. Ugotovili smo, da so oboji zadovoljni z delom drugih, da med seboj pogosto sodelujejo ter se ukvarjajo predvsem z učnimi težavami učencev.
Ključne besede: Šolska svetovalna služba, šolski svetovalni delavci, načela za delo šolske svetovalne službe, učitelj razrednega pouka, sodelovanje, načini sodelovanja, posvetovanje.
Objavljeno: 13.07.2010; Ogledov: 3396; Prenosov: 327
.pdf Celotno besedilo (493,01 KB)

4.
KOLEKTIVNI ODPUSTI V LUČI NOVEJŠE SODNE PRAKSE EU
Ines Belovič, 2016, magistrsko delo

Opis: Z nastankom gospodarske krize, tako v slovenskem gospodarstvu kot v gospodarstvu drugih držav članic Evropske unije, se je močno povečalo število prenehanj gospodarskih družb in s tem število rednih odpovedi pogodb o zaposlitvi iz poslovnega razloga. V takih razmerah se gospodarske družbe srečujejo s številnimi delovnopravnimi vprašanji, med katerimi se pogosto pojavlja tudi vprašanje, kako mora delodajalec postopati ob odpovedi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov oziroma pri kolektivnih odpustih. Delovna zakonodaja namreč za postopek kolektivnih odpustov predpisuje dodatne obveznosti delodajalca ter s tem posledično dodatne pravice delavcev. Kolektivni odpusti so na ravni Evropske unije urejeni z Direktivo 98/59 o kolektivnih odpustih, v slovenskem pravnem redu pa so po njenem vzoru urejeni v Zakonu o delovnih razmerjih, v členih od 98 do 103. V magistrskem delu so najprej predstavljeni nacionalni pravni viri in mednarodni pravni viri, ki predstavljajo ključno izhodišče za oblikovanje slovenske zakonodaje. Nadalje je podrobneje predstavljena pravna ureditev kolektivnih odpustov tako na ravni Evropske unije kot na nacionalni ravni. Pri tem je vključena slovenska sodna praksa in sodna praksa Sodišča EU. Sodna praksa Sodišča EU je za obravnavno temo zelo pomembna, saj iz nje izhajajo pomembne interpretacije posameznih določb Direktive 98/59 o kolektivnih odpustih, ki jih morajo upoštevati vse države članice Evropske Unije, torej tudi Republika Slovenija. Prav tako Sodišče EU v svojih sodbah podaja široko opredelitev posameznih pojmov, katerih namen je zagotoviti uporabo Direktive 98/59 o kolektivnih odpustih čim širšemu krogu delavcev v postopku kolektivnih odpustov. V magistrskem delu bodo zato predstavljeni predvsem tisti pojmi, oziroma pravna vprašanja, ki se tičejo razlage Direktive 98/59 o kolektivnih odpustih in so bila obravnavana v sodbah Sodišča EU, saj pomembno vplivajo na razumevanje obravnavane teme. Na koncu je predstavljena tudi nemška pravna ureditev kolektivnih odpustov.
Ključne besede: kolektivni odpust, podjetje/obrat, obveščanje in posvetovanje s predstavniki delavcev, obveščanje pristojnega organa javne oblasti, izračun števila zaposlenih delavcev
Objavljeno: 29.06.2016; Ogledov: 656; Prenosov: 99
.pdf Celotno besedilo (1,08 MB)

5.
Posvetovanje med učitelji in šolskimi svetovalnimi delavci v osnovnih in srednjih šolah
Sanja Mlakar Matković, 2016, magistrsko delo

Opis: Dejavnost posvetovanja je eden ključnih vidikov dela šolskega svetovalnega delavca, je tista značilnost, v kateri se razlikujeta tradicionalni in sodobni model šolskega psihološkega svetovanja. Posvetovanje je neizbežen del šolskega vsakdana, izoblikovanja poklicne identitete, profesionalnega razvoja ter preprečevanja izgorelosti in stresa na delovnem mestu. Vse to še posebej velja v današnjem času, ko so šole in družba vse bolj inkluzivno naravnane ter ko so situacije, s katerimi se srečujemo tako kompleksne in nemalo krat zelo zahtevne, da jih lahko učinkovito rešimo le s posvetovalnim delom. Magistrska naloga preučuje področje posvetovanja med svetovalnimi delavci in učitelji v osnovnih in srednjih šolah. Osredotoča se na poročanja učiteljev in svetovalnih delavcev. V teoretičnem delu naloge so predstavljena naslednja področja: šolske reforme v zadnjih desetletjih in vizija razvoja v naših šolah, opredelitev svetovanja in posvetovanja ter vloge učitelja in svetovalnega delavca, vpliv posvetovanja na profesionalni razvoj učiteljev in svetovalnih delavcev ter na obvladovanje stresa in izgorelosti na delovnem mestu in primeri dobre prakse v naših šolah. Empirični del preučuje poglede učiteljev in svetovalnih delavcev o tem v kolikšni meri je posvetovanje med njimi prisotno pri njihovem delu, na katerih področjih, kako vpliva na njihov profesionalni razvoj ter obvladovanje stresa in izgorelosti na delovnem mestu ter kakšne so njihove želje, predlogi v zvezi s tem področjem. V raziskavo je vključena tako kvantitativna (anketni vprašalnik) kot kvalitativna (intervju) raziskovalna metoda. Raziskovalni vzorec zajema 490 učiteljev in 111 svetovalnih delavcev osnovnih in srednjih. Raziskava preučuje razliko med poročanji učiteljev in svetovalnih delavcev glede na program, v katerem so zaposleni (osnovna in srednja šola) ter glede na njihovo delovno dobo (učitelj - do 20 let in več kot 21 let; svetovalni delavci - do 15 let in več kot 16 let). V raziskavi je ugotovljeno, da večina učiteljev in svetovalnih delavcev medsebojno dobro sodeluje, pri čemer ob tradicionalnem modelu uporabljajo tudi posvetovalni model svetovanja, ker pa so tako eni kot drugi preveč obremenjeni z drugim delom, se temu področju ne morejo posvetiti v tolikšni meri, kot bi si to želeli. Posvetovanje je v večji meri prisotno v osnovnih kot v srednjih šolah. Tradicionalni model svetovanja je bolj prisoten pri učitelji z več delovne dobe in učiteljih, ki so zaposleni v srednjih šolah. Z učitelji se več posvetujejo svetovalni delavci z manj delovne dobe.
Ključne besede: svetovanje, posvetovanje, tradicionalni model svetovanja, sodobni model svetovanja, svetovalni delavci, učitelji, osnovna šola, srednja šola
Objavljeno: 22.08.2016; Ogledov: 884; Prenosov: 253
.pdf Celotno besedilo (2,91 MB)

6.
Vloga in pomen šolske svetovalne službe pri delu z učenci z učnimi težavami
Maja Ocepek, 2016, magistrsko delo

Opis: Sodobni koncepti dela z učenci s posebnimi potrebami temeljijo na načelih inkluzije in integracije. Ne zanemarijo se njihove potrebe in primanjkljaji, zato je pomembno, da se potek diagnosticiranja in ocena njihovih sposobnosti vključuje v vsakodnevno pedagoško delo svetovalnih delavcev. Pomembno vlogo ima svetovalna služba, ki skrbi za omenjene diagnostične postopke in načrtuje delo z njimi. Namen našega magistrskega dela je, da definiramo učence z učnimi težavami ter opredelimo in analiziramo vlogo in nalogo svetovalne službe pri delu z njimi. Obenem pa smo raziskovali tudi pogostost pojavljanja določenih vrst učnih težav na slovenskih šolah. Pri delu z učenci z učnimi težavami pa imajo pomembno vlogo tudi njihovi starši in učitelji, še posebej tisti, ki jih poučujejo. Ovrednotili in analizirali smo vlogo svetovalne službe pri delu s starši in učitelji učencev z učnimi težavami. Cilj našega magistrskega dela je analizirati proaktivne metode svetovalnega delavca pri delu z učenci z učnimi težavami, saj se zavedamo, da so proaktivne oz. preventivne dejavnosti pomemben korak pri zmanjšanju določenih učnih težav. Temeljna naloga svetovalne službe pri delu z učenci z učnimi težavami so postopki dela oz. metode in načini svetovanja. Cilj našega magistrskega dela je analizirati načine pomoči, ki jo svetovalni delavci ponudijo učencem z učnimi težavami. Najpogostejša oblika učnih težav pri učencih po mnenju svetovalnih delavcev so splošne učne težave. Kot najpogostejše učne metode svetovalni delavci pri delu z učenci z učnimi težavami uporabljajo metode razgovora, razlage, prikazovanja in demonstriranja. Najpogostejša proaktivna metoda, ki jo izvajajo svetovalni delavci na slovenskih šolah je razvijanje ustreznih tehnik in strategij učenja.
Ključne besede: učenci z učnimi težavami, svetovalna služba, posvetovanje, starši, učitelji, proaktivno svetovanje
Objavljeno: 16.09.2016; Ogledov: 711; Prenosov: 196
.pdf Celotno besedilo (1,66 MB)

Iskanje izvedeno v 0.15 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici