| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
MEDNARODNO SODIŠČE ZA POMORSKO MEDNARODNO PRAVO
Tadeja Gider, 2015, diplomsko delo

Opis: Mednarodno sodišče za pomorsko mednarodno pravo (ITLOS), s sedežem v Hamburgu, je bilo ustanovljeno 16. 11. 1994, s svojim delom pa začelo 1. 10. 1996. Sodišče sestavlja 21 sodnikov. Izvolijo jih države pogodbenice Konvencije o pomorskem mednarodnem pravu na sestanku, ki ga skliče Generalni sekretar ZN. Sodniki so izvoljeni po geografskem ključu OZN in zastopajo vse poglavitne pravne sisteme sveta. Njihov mandat traja devet let z možnostjo ponovne izvolitve. Da je zagotovljen sistem rotacije, se volitve izvajajo na vsaka tri leta. Sodniki med sabo izvolijo predsednika in podpredsednika. Mandat obeh traja tri leta, z možnostjo ponovne izvolitve. Sodišče lahko zaseda tudi v manjših senatih. Organiziranih je sedem senatov, in sicer za morsko dno, ad hoc senat za morsko dno, za skrajšani postopek, ribolov, morsko okolje, morsko razmejitev in senat za posebne zadeve. Pristojnost Sodišča je podana, kadar spor zadeva uporabo ali razlago Konvencije o pomorskem mednarodnem pravu ali katerega koli drugega mednarodnega sporazuma, ki je v skladu z namenom Konvencije o pomorskem mednarodnem pravu. Pri svojem delu Sodišče uporablja Konvencijo o pomorskem mednarodnem pravu, druga pravila mednarodnega prava, ki niso v nasprotju s Konvencijo o pomorskem mednarodnem pravu ter ob predhodnem dogovoru strank tudi načelo ex aequo et bono. Sodi v sporih med državami podpisnicami Konvencije o pomorskem mednarodnem pravu, v primeru XI. poglavja Konvencije o pomorskem mednarodnem pravu pa tudi v sporih med entitetami. Sodišče je prav tako pristojno za izdajanje svetovalnega mnenja. Postopek pred Sodiščem se začne z vlogo ali obvestilom o posebnem sporazumu in se v nadaljevanju deli na dva dela; na pisni in ustni del. V pisnem delu mora tožnik vložiti memorial, toženec pa mora vložiti nasprotni memorial. Sodišče po zaključku pisnega dela postopka določi datum za začetek ustnega dela postopka. Ustni del se mora začeti v roku šestih mescev po zaključku pisnega dela. Obravnave so javne, razen, če Sodišče odloči drugače ali stranke zahtevajo izključitev javnosti. Na obravnavah se zaslišuje stranke, priče in izvedence. Ko zastopniki strank zaključijo s predstavitvijo primera pred Sodiščem, predsednik Sodišča razglasi konec ustnega dela postopka. Sodniki se sestanejo, da se posvetujejo o odločitvi. Ko je sodba sprejeta, se jo prebere na javnem zasedanju Sodišča. S tem postane zavezujoča za stranke postopka. Dopuščena je možnost predložitve ločenega ali nasprotnega mnenja sodnikov. Sodba je dokončna. Strankam je omogočena zahteva za razlago sodbe glede njenega pomena ali obsega. Prav tako je dopuščena revizija sodbe, vendar samo takrat, kadar se odkrije neko novo dejstvo, ki lahko predstavlja odločilen faktor in je bilo predhodno neznano Sodišču ter stranki pod pogojem, da nevednost dejstev ni bila posledica malomarnosti stranke. Sodišče poleg rednega postopka vodi tudi naslednje dodatne postopke: predhodni postopek, postopek za odreditev začasnih ukrepov, postopek za takojšnjo izpustitev posadke in plovila, postopek pred Senatom za morsko dno, postopek pred Senatom za posebne zadeve ter svetovalni postopek. Postopek za odreditev začasnih ukrepov ter postopek za takojšnjo izpustitev plovila in posadke imata prednost pred ostalimi postopki. Pri primerjavi statutov Mednarodnega sodišča za pomorsko mednarodno pravo in Meddržavnega sodišča, opazimo veliko podobnosti kot npr.: organizacija obeh sodišč, potek postopka, pristojnost podajanja svetovalnega mnenja … Ker gre za dve različni vrsti sodišč, ki sta pristojni za različne vrste sporov, se najdejo tudi razlike kot npr.: volitve in število sodnikov, pristojnosti obeh sodišč, kdo so stranke v postopku,… Sodišče je do danes obravnavalo 23 primerov. V dveh primerih še ni izdalo sodbe. Velika večina primerov se nanaša na zahtevo po začasnih ukrepih ali takojšnjem izpustu plovila in posadke.
Ključne besede: ustanovitev Sodišča, sedež Sodišča, sodniki Sodišča, senati, pristojnost Sodišča, postopek pred Sodiščem, pisni del, ustni del, sodba, posebni postopki, primerjava statutov, primeri obravnavani s strani Sodišča.
Objavljeno: 02.06.2015; Ogledov: 1860; Prenosov: 174
.pdf Celotno besedilo (478,57 KB)

2.
SODIŠČE EU PO LIZBONSKI POGODBI
Tomaž Bauman, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu predstavljam Sodišče EU ter spremembe, ki jih je le-to doživelo z Lizbonsko pogodbo. Čeprav Sodišče EU ni osrednja tema Lizbonske pogodbe, je z Lizbonsko pogodbo doživelo nekatere pomembne spremembe. V diplomskem delu analiziram te spremembe ter predstavljam Sodišče EU kot sodni organ Evropske unije. Ker je za analizo sprememb potrebno poznati Sodišče EU kot institucijo EU, v prvem delu diplomskega dela predstavljam Sodišče EU. Glavni poudarki so na sestavi in organizaciji Sodišča EU, pri kompetenčnem vidiku pa na pristojnostih in postopkih pred Sodiščem EU. Lizbonska pogodba je okrepila položaj Sodišča EU na vseh področjih njegovega delovanja. Z Lizbonsko pogodbo se nadaljuje federalizacija EU. Poenostavitev pogojev za denarno kaznovanje držav članic, splošna pristojnost predhodnega odločanja na področju svobode, varnosti in pravice ter ustanovitev odbora, ki poda mnenje o ustreznosti kandidata za položaj sodnika ali generalnega pravobranilca, so nekatere od sprememb, ki gredo v tej smeri. Nujen postopek predhodnega odločanja, ki je po novem urejen v Lizbonski pogodbi, je posledica večjih pristojnosti Sodišča EU na področju svobode, varnosti in pravice. Bolj kot na področju svobode, varnosti in pravice ostajajo omejene pristojnosti Sodišča EU na področju skupne zunanje in varnostne politike. Kljub omejenim pristojnostim Sodišča EU na tem področju, bodo spremembe znatno izboljšale pristojnosti Sodišča EU za presojo omejujočih ukrepov za posameznike. Spremembe na področju ničnostne tožbe so dobrodošle, čeprav morda ne dovolj konkretne. Tako bo predvsem od Sodišča EU odvisno, kako bo razširitev pristojnosti biti vlagatelj ničnostne tožbe delovala v praksi. S tem ko je Listina o temeljnih pravicah EU vključena v »ustavno materijo«, Sodišče EU lahko o njej odloča. Čeprav Lizbonska pogodba ne priznava pravice posameznikov, da neposredno pred Sodiščem EU uveljavljajo varstvo pravic iz Listine in ne velja v Združenem kraljestvu ter na Poljskem, v prihodnosti pa tudi na Češkem, kar pomeni le še večjo diferenciacijo EU, vendarle gre za pomemben korak naprej.
Ključne besede: Sodišče EU, Lizbonska pogodba, Sodišče, Splošno sodišče, Sodišče za uslužbence, organizacija Sodišča EU, sestava Sodišča EU, pristojnosti Sodišča EU, postopki pred Sodiščem EU.
Objavljeno: 28.09.2010; Ogledov: 3031; Prenosov: 477
.pdf Celotno besedilo (402,18 KB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici