| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
CENTRALIZACIJA JAVNEGA NAROČANJA V REPUBLIKI SLOVENIJI
Sabina Rajgelj, 2016, diplomsko delo

Opis: Javna naročila so javni izdatki s katerimi država zadovoljuje javne potrebe. V splošnem, predstavljajo javna naročila blago, storitve in gradnje. V Republiki Sloveniji se nameni za njih skoraj polovico državnega proračuna in je zato pomembno za kaj se ta sredstva porabijo in na kakšen način. Recesija preteklih let je države članice EU še dodatno spodbudila k racionalni porabi javnih sredstev. Eden izmed načinov racionalizacije javne porabe je centralizacija javnega naročanja. Centralizacija javnega naročanja pomeni, da se ustanovi oz. določi osrednji nabavni organ, ki na podlagi ugotovljenih potreb javnih naročnikov izvede postopke javnega naročanja. Na ta način se zmanjša število istovrstnih postopkov javnega naročanja, stroški postopkov, izboljša se organizacija delovnih procesov; najbolj pomemben učinek je zagotovo ta, da se zaradi združevanja naročil, ki pomeni povečano povpraševanje, doseže boljša pozicija pri pogajanjih s ponudniki, kar vpliva na ceno predmeta javnega naročila. Centralizacijo javnega naročanja predvideva tudi Direktiva 2014/24/EU. Republika Slovenija jo je kot članica EU morala implementirati v svoj pravni red do 1. aprila 2016. To je storila s sprejetjem Zakona o javnem naročanju (ZJN-3).
Ključne besede: javna naročila, javni naročniki, postopki javnih naročil, centralizacija javnega naročanja, ZJN-2, ZJNVETPS, ZJN-3, Direktiva 2014/24/EU
Objavljeno: 20.09.2016; Ogledov: 971; Prenosov: 114
.pdf Celotno besedilo (468,60 KB)

2.
HARMONIZACIJA ZJNVETPS IN NJEGOVA UPORABA V POSTOPKIH JAVNEGA NAROČANJA TER PRIMERJAVA Z ZAKONODAJO ŠVEDSKE
Tadej Podgrajšek, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomski seminar proučuje javno naročanje po Zakonu o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (v nadaljevanju ZJNVETPS) v Sloveniji. Empirični del seminarja tako vsebuje definicijo javnega naročanja na splošno, dotakne pa se tudi razvoja slovenske zakonodaje na področju javnega naročanja od osamosvojitve leta 1991 pa do danes. Nadalje seminar opisuje in interpretira pomembnejše določbe ZJNVETPS. Aplikativni del diplomskega seminarja obravnava primer konkretne razpisne dokumentacije javnega naročila po odprtem postopku Obrtnega komunalnega podjetja Rogaška Slatina z namenom proučitve razpisne dokumentacije. Ugotovili smo, da je razpisna dokumentacija v skladu z ZJNVETPS in da so pogoji ter merila za izbor ponudnika javnega naročila dovolj natančno zapisani in pojasnjeni, da ne dopuščajo napak pri oblikovanju ponudbe. Končni del aplikativnega dela diplomskega seminarja obravnava primerjavo ZJNVETPS v Sloveniji ter Zakona na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev na Švedskem (LUF). Splošna ugotovitev na podlagi primerjave obeh držav je, da med zakonoma v eni in drugi državi ni razlik, saj sta obe državi ta zakon pripravili na podlagi direktive EU (Direktiva EU 2004/17/EC).
Ključne besede: Zakon na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (ZJNVETPS), javna naročila, postopki javnih naročil, temeljna načela javnega naročanja, kršitve temeljnih načel, LUF na Švedskem.
Objavljeno: 04.08.2015; Ogledov: 801; Prenosov: 145
.pdf Celotno besedilo (1,08 MB)

Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici