| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Javno naročanje
Rok Šarman, 2019, diplomsko delo

Opis: Namen javnega naročanja je oskrba javnega sektorja z dobrinami, ki jih potrebuje za svoje nemoteno delovanje, ob tem pa tudi skrb, da se javna sredstva porabljajo učinkovito, gospodarno in transparentno. Leta 1997 smo v Republiki Sloveniji dobili prvo celovito zakonsko ureditev področja javnega naročanja. Kasneje je bilo to področje velikokrat spremenjeno in reformirano. Zakon o javnem naročanju (ZJN-3) velja za krovni zakon, ki ureja področje javnega naročanja. V delu diplomskega projekta sem se osredotočil na postopke in načela, ki jih je potrebno pri izvajanju javnih naročil upoštevati. Ugotovil sem, da so postopki javnega naročanja pravila, ki jih je potrebno upoštevati pri izvedbi javnih naročil, medtem pa nam načela javnega naročanja povedo, kako je potrebno ravnati, ko se pri izvajanju javnega naročila znajdemo v situaciji, ki je zakonodaja ne predvideva. V tesni povezavi z načeli so tudi cilji, ki jih zasledujemo pri javnem naročanju. Za pravilnost in zakonitost potekov postopka javnega naročanja v Republiki Sloveniji skrbijo za to pristojni organi. Najpomembnejšo vlogo ima Državna revizijska komisija za revizijo postopkov javnega naročanja (v nadaljevanju DKOM), ki sem jo skupaj z ostalimi organi nadzora v delu diplomskega projekta tudi podrobneje predstavil.
Ključne besede: Javno naročanje, Zakon o javnem naročanju, postopki javnega naročanja, načela javnega naročanja, Republika Slovenija.
Objavljeno: 21.01.2020; Ogledov: 500; Prenosov: 139
.pdf Celotno besedilo (807,66 KB)

2.
CENTRALIZACIJA JAVNEGA NAROČANJA V REPUBLIKI SLOVENIJI
Sabina Rajgelj, 2016, diplomsko delo

Opis: Javna naročila so javni izdatki s katerimi država zadovoljuje javne potrebe. V splošnem, predstavljajo javna naročila blago, storitve in gradnje. V Republiki Sloveniji se nameni za njih skoraj polovico državnega proračuna in je zato pomembno za kaj se ta sredstva porabijo in na kakšen način. Recesija preteklih let je države članice EU še dodatno spodbudila k racionalni porabi javnih sredstev. Eden izmed načinov racionalizacije javne porabe je centralizacija javnega naročanja. Centralizacija javnega naročanja pomeni, da se ustanovi oz. določi osrednji nabavni organ, ki na podlagi ugotovljenih potreb javnih naročnikov izvede postopke javnega naročanja. Na ta način se zmanjša število istovrstnih postopkov javnega naročanja, stroški postopkov, izboljša se organizacija delovnih procesov; najbolj pomemben učinek je zagotovo ta, da se zaradi združevanja naročil, ki pomeni povečano povpraševanje, doseže boljša pozicija pri pogajanjih s ponudniki, kar vpliva na ceno predmeta javnega naročila. Centralizacijo javnega naročanja predvideva tudi Direktiva 2014/24/EU. Republika Slovenija jo je kot članica EU morala implementirati v svoj pravni red do 1. aprila 2016. To je storila s sprejetjem Zakona o javnem naročanju (ZJN-3).
Ključne besede: javna naročila, javni naročniki, postopki javnih naročil, centralizacija javnega naročanja, ZJN-2, ZJNVETPS, ZJN-3, Direktiva 2014/24/EU
Objavljeno: 20.09.2016; Ogledov: 946; Prenosov: 113
.pdf Celotno besedilo (468,60 KB)

3.
HARMONIZACIJA ZJNVETPS IN NJEGOVA UPORABA V POSTOPKIH JAVNEGA NAROČANJA TER PRIMERJAVA Z ZAKONODAJO ŠVEDSKE
Tadej Podgrajšek, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomski seminar proučuje javno naročanje po Zakonu o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (v nadaljevanju ZJNVETPS) v Sloveniji. Empirični del seminarja tako vsebuje definicijo javnega naročanja na splošno, dotakne pa se tudi razvoja slovenske zakonodaje na področju javnega naročanja od osamosvojitve leta 1991 pa do danes. Nadalje seminar opisuje in interpretira pomembnejše določbe ZJNVETPS. Aplikativni del diplomskega seminarja obravnava primer konkretne razpisne dokumentacije javnega naročila po odprtem postopku Obrtnega komunalnega podjetja Rogaška Slatina z namenom proučitve razpisne dokumentacije. Ugotovili smo, da je razpisna dokumentacija v skladu z ZJNVETPS in da so pogoji ter merila za izbor ponudnika javnega naročila dovolj natančno zapisani in pojasnjeni, da ne dopuščajo napak pri oblikovanju ponudbe. Končni del aplikativnega dela diplomskega seminarja obravnava primerjavo ZJNVETPS v Sloveniji ter Zakona na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev na Švedskem (LUF). Splošna ugotovitev na podlagi primerjave obeh držav je, da med zakonoma v eni in drugi državi ni razlik, saj sta obe državi ta zakon pripravili na podlagi direktive EU (Direktiva EU 2004/17/EC).
Ključne besede: Zakon na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (ZJNVETPS), javna naročila, postopki javnih naročil, temeljna načela javnega naročanja, kršitve temeljnih načel, LUF na Švedskem.
Objavljeno: 04.08.2015; Ogledov: 783; Prenosov: 144
.pdf Celotno besedilo (1,08 MB)

4.
PROBLEMATIKA IZVAJANJA JAVNEGA NAROČANJA V JAVNEM ZAVODU
Branka Pavlov, 2014, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo skozi aktualno zakonodajo predstavili zakonska določila na področju javnega naročanja in javnega naročanja živil. Osredotočili smo se na Uredbo o zelenem javnem naročanju (Priloga 2) in predstavili načelo kratkih verig (5. odstavek 14. člena ZJN-2). Na konkretnem primeru smo prikazali izvedbo postopka javnega naročanja živil po odprtem postopku na Višji strokovni šoli za gostinstvo in turizem Bled, izvedenem v letu 2012. V magistrski nalogi smo predstavili problematiko izvajanja javnega naročanja na področju živil. Z uspešno izvedeno raziskavo smo ugotovili, v kolikšni meri naročniki, ki prihajajo z različnih statističnih regij Slovenije, pri oblikovanju razpisnih dokumentacij upoštevajo določila zelenega javnega naročanja in priporočila Direktorata za javno naročanje Ministrstva za finance. Ta opredeljujejo možne načine naročanja živil in napotujejo naročnike k naročanju sezonskih živil ter k uresničevanju načel tvorjenja kratkih verig v prehranski verigi, s čimer se želi povečevati delež lokalne oskrbe. Predstavili smo ključne težave naročnikov, s katerimi se srečujejo pri oblikovanju razpisnih dokumentacij. V raziskovalnem delu smo si zastavili tri raziskovalna vprašanja, in sicer Ali naročniki pri oblikovanju razpisne dokumentacije za potrebe izvedbe javnega naročila živil upoštevajo Uredbo o zelenem javnem naročanju?; Ali obstajajo statistično značilne razlike v pokrivanju sezonskega blaga z lokalnimi pridelovalci med posameznimi regijami?; Ali uporaba 5. odstavka 14. člena ZJN-2 omogoča pokritje potreb po sezonskem blagu v celoti? Ugotovili smo, da naročniki pri oblikovanju svojih razpisnih dokumentacij za potrebe izvajanja postopkov živil upoštevajo določila Uredbe o zelenem javnem naročanju, da med posameznimi statističnimi regijami ni statistično značilnih razlik v pokrivanju sezonskega blaga lokalnih pridelovalcev in da uporaba 5. odstavka 14. člena ZJN-2 ne vpliva na pokrivanje potreb naročnikov po sezonskem blagu v celoti.
Ključne besede: - javno naročanje - postopki javnega naročanja - uredba o zelenem javnem naročanju - načelo kratkih verig - javni zavod
Objavljeno: 24.12.2014; Ogledov: 1462; Prenosov: 334
.pdf Celotno besedilo (2,93 MB)

5.
PODROČJA JAVNEGA NAROČANJA V RS
Valerija Kolarič, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo se ukvarjali s področjem javnega naročanja. V uvodnem delu smo se osredotočili na pomen javnih naročil, vedno večji gospodarski pomen tako v Sloveniji kot EU, faze in postopke javnih naročil ter temeljna načela, ki jih morajo naročniki spoštovati pri izvajanju postopkov javnih naročil. S tem celotni sistem javnih naročil deluje in sledi ciljem javnih naročil. V zadnjem delu diplomske naloge pa smo se osredotočili na vsebino pravnega varstva in revizijo javnih naročil. Analizirani in prikazani so zahtevki za revizijo za leto 2010. Skozi celotno diplomsko nalogo smo prikazali sprejemanje novih novel k prvotnemu zakonu Zakonu o javnem naročanju ZJN-2. Raziskali in analizirali smo razloge za spreminjanje in dopolnjevanje zakona ter ugotovili izpolnjevanje ciljev sprejete zakonodaje v praksi. Diplomsko delo je zaključeno s sklepom, v katerem so na kratko navedene sklepne misli na osnovi predhodno postavljenih ciljev in trditev iz uvoda, ter povzete temeljne ugotovitve, ali sprejete novele Zakona o javnem naročanju poenostavljajo izvedbo javnega naročila ter če je z novelami, sprejetimi k ZJN-2, laže ali teže slediti cilju javnih naročil.
Ključne besede: Zakon o javnih naročilih, načela javnega naročanja, postopki javnega naročanja, Zakon o pravnem varstvu pri javnih naročilih
Objavljeno: 20.11.2012; Ogledov: 1599; Prenosov: 153
.pdf Celotno besedilo (4,12 MB)

Iskanje izvedeno v 0.14 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici