| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 10
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Električni paralizator kot prisilno sredstvo
Klemen Ogrin, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo raziskovali uporabo električnega paralizatorja kot prisilnega sredstva. Zaradi aktualnih razprav o uvedbi uporabe električnega paralizatorja v slovensko policijo smo pozornost namenili delovanju električnega paralizatorja in učinkom njegove uporabe na človeško telo. S tem želimo stroki predstaviti vse vidike uporabe električnega paralizatorja. Prav tako smo uporabili izsledke različnih raziskav, ki so bile izvedene z namenom ugotoviti, ali je električni paralizator varno prisilno sredstvo. Tehnični vidiki delovanja električnega paralizatorja so pokazali, da je tovrstno prisilno sredstvo varno za uporabo, saj je proizvajalec vgradil varnostne komponente. Kljub temu je treba biti pri uporabi previden, saj je v preteklosti prihajalo do smrti storilca. Rezultati raziskav so pokazali, da ni zanesljivih medicinskih dokazov, ki bi potrjevali smrtonosnost uporabe električnega paralizatorja. Prav tako so v primerih iz prakse, ki jih omenjamo v magistrskem delu, obdukcije preminulih pokazale, da za smrt ni bila kriva uporaba električnega paralizatorja, ampak so na to vplivali drugi dejavniki. Raziskave so prav tako pokazale, da je uporaba varna tudi zoper ljudi, ki imajo srčni spodbujevalnik ali pa trpijo za kroničnimi boleznimi. Ugotovili smo tudi, da napadi na policiste v Sloveniji v zadnjih letih upadajo in da policisti strelno orožje uporabijo enkrat ali dvakrat letno. To pomeni, da za slovensko policijo uvedba električnega paralizatorja kot prisilnega sredstva ni smiselna, saj zakonodaja za njegovo uporabo zahteva popolnoma enake pogoje kot za uporabo strelnega orožja. V danem primeru bi bilo zato treba napisati bolj smiselne pogoje uporabe ali pa pri obstoječih zakonskih pogojih v patruljah določiti enega policista, ki bo namesto strelnega orožja nosil paralizator, medtem ko bo drugi tako kot sedaj nosil strelno orožje, saj električni paralizator zaradi narave svojega delovanja ne more zamenjati strelnega orožja.
Ključne besede: policija, policijsko delo, policijski postopki, policijska pooblastila, prisilna sredstva, električni paralizator, magistrska dela
Objavljeno: 28.10.2020; Ogledov: 160; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

2.
Zaznave policistov ob uvedbi nosljivih kamer v policijske postopke
Maja Kuralt, 2020, magistrsko delo

Opis: Uvedba novih tehnologij, natančneje nosljivih kamer v policiji, je zelo aktualna tematika, saj je pričakovati, da je njena uvedba le vprašanje časa. Razvoj tehnologije, ki omogoča natančnejše beleženje dogodkov ob sočasnem zmanjšanju administrativnih ovir, lahko na eni strani razbremeni delo policistov, vendar ga z drugega zornega kota lahko tudi oteži. V tuji praksi, kjer nosljive kamere že uporabljajo, zasledimo številne pozitivne izkušnje, tako na strani policije kot na strani skupnosti. V nalogi smo najprej predstavili ugotovitve raziskav iz tujih držav, kjer so nosljive kamere že v uporabi. Dejstvo je, da imajo policisti v Sloveniji že na razpolago nekaj nosljivih kamer, ki jih lahko uporabljajo prostovoljno. V magistrski nalogi smo želeli dobiti odgovor na vprašanje, kakšen je odnos policistov do uporabe nosljivih kamer ter na podlagi raziskave na vzorcu policistov analizirati, kako policisti zaznavajo uvedbo nosljivih kamer v njihovo vsakdanje delo. Želeli smo izvedeti, ali imajo tudi nekateri organizacijski dejavniki, kot so organizacijska pravičnost, opora delodajalca in zaupanje v nadrejene vpliv za zaznavo policistov do uvedbe novih tehnologij. V nalogi so predstavljene tudi raziskave izvedene v tujini, kjer so nosljive kamere že v uporabi. Na podlagi raziskave med policisti v Sloveniji je bilo ugotovljeno, da imajo policisti nevtralen odnos do uvedbe nosljivih kamer v policiji oziroma se z uvedbo le deloma strinjajo. Na policistov odnos imajo vpliv tudi organizacijski dejavniki kot so zaupanje v nadrejene, organizacijska pravičnost in odpora, kar nam potrjujejo rezultati raziskave. Interpretacija dobljenih rezultatov na podlagi izvedene raziskave na koncu naloge odpira diskusijo o pozitivnih učinkih, ki jo lahko uvedba nosljivih kamer doprinese.
Ključne besede: policija, policijsko delo, policijski postopki, policijska pooblastila, nosljive kamere, pritožbe, magistrska dela
Objavljeno: 28.10.2020; Ogledov: 214; Prenosov: 98
.pdf Celotno besedilo (1,16 MB)

3.
Preiskovanje insolvenčnih kaznivih dejanj in drugih oblik oškodovanja upnikov
Dajana Kapel, 2019, magistrsko delo

Opis: Insolventnost je finančni položaj dolžnika, ki nastane ob trajnejši nelikvidnosti in predstavlja predpostavko in razlog, za začetek postopkov zaradi insolventnosti. Sam začetek postopkov zaradi insolventnosti sicer še ne pomeni, da je bilo storjeno kaznivo dejanja, vendar sama posledica zbuja sum storitve oziroma kršitve varstva poslovanja gospodarskih družb. Insolvenčna kazniva dejanja predstavljajo poseben segment gospodarske kriminalitete, ki sicer še nima statusa samostojnega subjekta. V bistvenem insolvenčna kazniva dejanja razumemo kot kazniva dejanja, katerih posledica je začetek enega od postopkov zaradi insolventnosti. Taka dejanja predstavljajo predvsem načrtno slabšanje premoženjskega položaja dolžnika, oziroma lahko gre na drugi strani tudi za povečevanje obveznosti (prezadolženost). Enako kot pri gospodarski kriminaliteti na splošno velja, da domnevna škoda, ki nastane s tovrstnimi kaznivimi dejanji je velika. Preiskovanje insolvenčne kriminalitete predstavlja kompleksno in zahtevno področje, ki od preiskovalcev zahteva obilne izkušnje in znanja s področja prava, gospodarskega poslovanja, računovodstva, davčne zakonodaje, varstvoslovja, ipd.. V določenih primerih se zahteva tudi specifično znanje glavne dejavnosti preiskovane družbe. Težavnost se pojavi že pri samem odkrivanju tovrstnih kaznivih dejanj, saj se ta velikokrat skrivajo v obliki običajnega gospodarskega poslovanja. Dodatna težavnost predstavlja tudi to, da so taka dejanja (poslovni dogodki) velikokrat varovana s poslovno tajnostjo. Namen pregona insolvenčne kriminalitete je v širšem smislu zavarovanje gospodarstva in pravnega poslovanja družb. V ožjem smislu gre za zavarovanje interesov in pravic upnikov in drugih oseb, ki so povezane s poslovanjem družbe.
Ključne besede: insolventnost, prisilne poravnave, stečajni postopki, insolvenčna kazniva dejanja, prevare, storilci, oškodovanci, preiskovanje, primeri, študije primerov, SCT, magistrska dela
Objavljeno: 20.06.2019; Ogledov: 341; Prenosov: 80
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

4.
Kazenskopravna ureditev ekskluzije dokazov v Sloveniji in Združenih državah Amerike
Andreja Hren, 2018, magistrsko delo

Opis: Dokazni postopek je sredstvo, s katerim stranki uveljavljata svoje zahteve in verzije. Bistvo je razmerje med posameznikom in državo, ki pa mora biti enakopravno. Bistvo ekskluzije je, da prepreči, da bi se nezakonito pridobljeni dokazi uporabili v kazenskem postopku. V primeru uporabe takih dokazov, gre za kršenje človekovih pravic in temeljnih svoboščin in pa tudi procesne kršitve. Pojem ekskluzija dokazov izvira iz Združenih držav Amerike in je tam tudi najdosledneje izpeljan. Slovenija in ZDA imata v nekaterih primerih podobno ureditev, vendar pa obstajajo tudi tiste ključne razlike med njima.
Ključne besede: kazensko pravo, kazenski postopek, dokazi, dokazni postopki, ekskluzija dokazov, človekove pravice, magistrska dela
Objavljeno: 22.08.2018; Ogledov: 609; Prenosov: 67
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

5.
Gluhi in naglušni v postopkih na sodiščih Republike Slovenije : magistrsko delo
Aleksandra Gradišnik, 2014, magistrsko delo

Opis: Človek je socialno bitje, ki ne more delovati brez sočloveka in bivati v osami. Komunikacija (lat. »communicare« pomeni razpravljati, posvetovati se) je proces sprejemanja, pošiljanja in interpretacije sporočil ali simbolov, z določenim pomenom ter hkrati neizogiben proces za obstoj v družbi in uspešno življenje, saj s komuniciranjem vstopamo v medosebni odnos z drugo osebo. Ena izmed ključnih elementov uspešne komunikacije je sprejemanje sporočila pošiljatelja, dekodiranje in posredovanje povratne informacije. Gluhe in naglušne osebe imajo okrnjeno slušno doživljanje okolja, kar se odraža na telesni, psihični in socialni ravni. Gluhota in naglušnost sta nevidna invalidnost, kar še dodatno otežuje vsakdan gluhe in naglušne osebe. Vsak posameznik je upravičen do človekovih pravic in svoboščin, ki mu omogočajo dostojno, enakopravno in pravično udejstvovanje v družbi. Gluha in naglušna oseba ima v postopkih pred državnimi organi pravico uporabljati znakovni jezik, saj to neposredno izhaja iz pravice, da mora postopek potekati v jeziku, ki ga stranka razume. Leta 2002 je bil sprejet Zakon o uporabi slovenskega znakovnega jezika, ki gluhim osebam daje pravico uporabe materinega jezika in natančno določa položaj slovenskega znakovnega jezika oziroma njegovo veljavo na vseh področjih zasebnega in javnega življenja.
Ključne besede: sodišča, sodni postopki, gluhi, naglušni, znakovni jezik, komunikacija, sodni tolmači, magistrska dela
Objavljeno: 16.10.2014; Ogledov: 1451; Prenosov: 315
.pdf Celotno besedilo (903,34 KB)

6.
Detektiv v civilno pravdnih postopkih : magistrsko delo
Gregor Zupančič, 2012, magistrsko delo

Opis: V civilno pravdnem postopku gre za razrešitev posamezne vrste civilnega spora, kjer sodišče meritorno odloči o spornem pravnem razmerju med strankami v postopku ali o sporni pravici. Magistrska naloga predstavlja bistvene značilnosti civilno pravdnega postopka skozi prizmo delovanja detektivov, ki v ta namen pridobivajo dokazna sredstva. Na podlagi analize virov, intervjujev in sodne prakse je bilo ugotovljeno, da detektivi s svojo usposobljenostjo in zakonitostjo delovanja na področju civilno pravdnih postopkov svojim naročnikom olajšajo pot k uspehu v postopku pred sodiščem. Z verodostojnimi dokaznimi sredstvi, ki so nemalokrat lahko ključni element, lahko vplivajo na potek posameznega postopka. Za pridobivanje dokaznih sredstev uporabljajo različne metode in taktike. V Republiki Sloveniji je sodelovanje detektivov z odvetniki redko, saj se najpogosteje detektive vključi v postopek, ko v zadevi ni razpoložljivih dokaznih sredstev. Vloga detektivov na področju civilno pravdnega postopka za potrebe njihovih naročnikov, je v Sloveniji po mnenju detektivov še relativno nerazvita in v nekaterih konkretnih zadevah še nejasna. Detektivi se s svojimi prizadevanji že dalj časa neuspešno trudijo pridobiti konkretnejša vsebinsko dodeljena upravičenja, ki bi jim olajšala delovanje za potrebe svojih naročnikov. Prav tako so pri zastopanju stranke v vlogi pooblaščenca na sodišču omejeni z vlaganjem izrednih pravnih sredstev. Vzajemno sodelovanje odvetnikov in detektivov zagotovo predstavlja idealno kombinacijo za strankino dobrobit v postopku in bi ji bilo potrebno v prihodnosti nameniti večjo pozornost. Specializacija detektivov na področju civilno pravdnega postopka, lahko pomeni za detektive tržno nišo, vsaj glede na statistične podatke o številu zadev v civilno pravdnih postopkih na sodiščih.
Ključne besede: civilno pravo, civilno pravdni postopki, civilni spor, dokazna sredstva, dokazovanje, dokazi, detektivi, magistrska dela
Objavljeno: 02.01.2013; Ogledov: 2047; Prenosov: 269
.pdf Celotno besedilo (2,78 MB)

7.
8.
Pooblastila notarja v dednih zadevah na Hrvaškem : diplomsko delo
Petra Šmelcer, 2009, diplomsko delo

Ključne besede: dedno pravo, zapuščinski postopki, notarji, Hrvaška, diplomska dela
Objavljeno: 24.07.2009; Ogledov: 3207; Prenosov: 549
.pdf Celotno besedilo (874,24 KB)

9.
10.
Iskanje izvedeno v 0.25 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici