Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Teoretična izhodišča: Zgodnja prepoznava zdravstvenega stanja, učinkovito in takojšnje izvajanje temeljnih postopkov oživljanja ter aktiviranje nujne medicinske pomoči (klic 112) so ključni dejavniki verige preživetja po nenadnem obolenju izven bolnišničnega okolja. Že v preteklosti so poudarjali pomen usposabljanja laične populacije. Svojo laično vlogo v verigi preživetja namreč lahko nudijo in opravljajo le, če imajo za to ustrezno usposobljenost. Raziskovalna metodologija in metode: V teoretičnem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela in zbiranja podatkov, kvantitativno metodologijo ter filozofijo pozitivizma. Za raziskovalni instrument smo uporabili oblikovan anketni vprašalnik. Izvedli smo neslučajnostno vzorčenje, vključitveni kriterij pri namenskem vzorcu je bila starost 65 let in več. Raziskavo smo izvedli tako, da smo osebe, ki so ustrezale kriterijem, fizično obiskali na domu. Podatke smo obdelali s programskim orodjem IBM SPSS, kjer smo uporabili binomski statistični test in hi-kvadrat test. Rezultati: 75 % anketiranih je pravilno odgovorilo, kaj zajemajo TPO, vendar se jih je le 14 % že srečalo z izvajanjem oživljanja. Večina se jih ne počuti dovolj sposobno za pomoč nenadno oboleli osebi. 34 % anketiranih ne pozna lokacije AED. Ostalih 66 % sicer pozna lokacijo, vendar bi si le 32 % upalo uporabiti AED in to samo v prisotnosti druge osebe. Diskusija in zaključek: Na podlagi rezultatov smo ugotovili, da imajo starejši sicer zadovoljivo teoretično znanje iz področja TPO in uporabe AED in nekoliko slabše na področju praktičnega znanja. Kot pozitivno se je izkazalo, da se je več kot polovica anketiranih starostnikov pripravljena izobraževati o tej temi. Potreben bi bil večji poudarek na motiviranosti in izobraževanju prilagojeni starejši populaciji, saj le-ti dosegajo skoraj petino slovenskega prebivalstva.
Ključne besede: Starostniki, temeljni postopki oživljanja, avtomatski zunanji defibrilator, znanje prve pomoči, veriga preživetja, laiki.
Objavljeno v DKUM: 17.06.2022; Ogledov: 52; Prenosov: 8
Celotno besedilo (1,96 MB)

Opis: V dosedanjih raziskavah opazimo, da lahko enojajčne dvojčke ločujemo na različne načine npr. preko biometričnih ločevalcev, prepoznave obraza, ujemanja prstnih odtisov in dlani, prepoznave glasu, pisave in šarenice. Enojajčni dvojčki lahko zamenjavo identitete izkoristijo v vsakdanjem življenju v svojo korist kot tudi za namen goljufije. V magistrskem delu nas je zanimalo, ali enojajčni dvojčki zamenjajo svojo identiteto z namenom pridobitve neke koristi. Ugotovili smo, da več kot polovica ljudi opaža zamenjavo identitete med enojajčnimi dvojčki in da ni povezanosti med trajanjem poznanstva enojajčnih dvojčkov in sposobnostjo njihovega prepoznavanja. Med starostjo enojajčnih dvojčkov in sposobnostjo njihovega prepoznavanja pa obstaja povezanost. Ugotovili smo, da spol enojajčnih dvojčkov ni povezan z zamenjavo identitete enojajčnih dvojčkov ter da je sposobnost ločevanja enojajčnih dvojčkov povezana z opažanjem zamenjave njune identitete. Nadalje smo želeli dobiti vpogled v postopek obravnave enojajčnih dvojčkov s strani policistov in njihove izkušnje s tovrstno obravnavo. V Slovenski policiji ne vodijo statističnih podatkov, ki bi se nanašali na enojajčne dvojčke kot na osumljence kaznivih dejanj. Pri preiskovanju in obravnavi kaznivih dejanj se občasno srečajo s posameznimi osumljenci, ki so enojajčni dvojčki. Ker imajo enojajčno dvojčki isti DNK profil, to predstavlja težave pri biometrični identifikaciji, razen če na kraju kaznivega dejanja odkrijejo tudi prstne odtise.
Ključne besede: policijski postopki, dvojčki, identifikacija, zamenjava identitete, goljufije, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 05.05.2022; Ogledov: 130; Prenosov: 17
Celotno besedilo (1,36 MB)

Opis: Pravica do določitve lastnega izvora se je v zadnjih nekaj desetletjih izoblikovala v povezavi s pravico do osebne identitete in osebnega razvoja posameznika. V mednarodnem pravu se je pravica do osebne identitete kot samostojna otrokova pravica uveljavila v 8. členu Konvencije o otrokovih pravicah, v evropskem pravnem prostoru pa jo je na podlagi 8. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah s sodno prakso izoblikovalo Evropsko sodišče za človekove pravice. Pravica do poznavanja lastnega izvora vključuje dostop do informacij o pomembnih vidikih posameznikovega življenja, zlasti o okoliščinah njegovega rojstva, otroštva in starševskih razmerjih. V zadnjem času se o pravici do določitve lastnega izvora vse pogosteje razpravlja v zvezi s pravico do anonimnosti darovalcev spolnih celic. Obe nasprotujoči si pravici sta zajamčeni v 8. členu Evropske konvencije o človekovih pravicah. Vse glasnejše so zahteve, da se načelo anonimnosti darovalcev spolnih celic umakne v korist otrokovi pravici do določitve lastnega izvora.
Ključne besede: osebna identiteta, poznavanje lastnega izvora, spoštovanje zasebnega in družinskega življenja, določitev starševstva, določitev materinstva, določitev očetovstva, postopki oploditve z biomedicinsko pomočjo, nadomestno materinstvo.
Objavljeno v DKUM: 17.02.2022; Ogledov: 243; Prenosov: 57
Celotno besedilo (1,59 MB)

Opis: Nosljive kamere so kot nova tehnologija v policijskih organizacijah aktualna raziskovalna tematika, saj je z njihovo uporabo in učinkih pri policijskem delu povezanih veliko odprtih vprašanj. Pozitivne implikacije so lahko vidne v večjem zaupanju prebivalstva v policijo, izboljšani transparentnosti policijskega dela, poenostavljenemu zbiranju dokaznega gradiva in boljšemu spremljanju dela policistov. Kljub prednostim pa uporaba nosljivih kamer prinaša tudi izzive, povezane z zasebnostjo, shranjevanjem posnetkov in možnostjo zlorab. Čeprav je uporaba nosljivih kamer že uveljavljena v policijskih organizacijah po svetu, je bila v Sloveniji šele nedavno uvedena v prakso. Da bi bili izkoriščeni vsi potenciali tovrstne tehnologije in da bi zagotovili njeno uspešno implementacijo v delo policije, je ključno spodbujati pozitiven odnos prebivalcev oziroma javnosti do njene uporabe. Pri tem pregled literature kaže, da so s podporo in odnosi prebivalcev do nosljivih kamer povezani različni, tako s tehnologijo kot s policijo povezani dejavniki, pri čemer so slednji v raziskavah manj sistematično raziskani. Namen magistrskega dela je bil zato ugotoviti stališča prebivalstva do koristi oziroma prednosti uporabe takšne tehnologije v policijskih postopkih ter kakšno vlogo imajo pri tem zaznave policije in skrb zaradi nadzorstva. Pri tem smo izvedli raziskavo v obliki ankete, v kateri je sodelovalo 265 anketirancev. Rezultati so pokazali pretežno podporo nosljivim kameram, saj anketiranci zaznavajo različne prednosti, najbolj pa so prepričani v pozitiven vpliv nosljivih kamer na profesionalno delo policije. Podpora nosljivim kameram je pri tem odvisna od zaznave postopkovne pravičnosti in kakovosti policijskega dela, zaupanja v policijsko organizacijo ter nekoliko manj od skrbi zaradi nadzora nad lastno zasebnostjo. Ker gre za eno izmed prvih raziskav o tematiki nosljivih kamer v Sloveniji, predstavlja osnovo za nadaljnje študije. Ugotovitve so uporabne za policijske organizacije in načrtovalce politik, saj osvetljujejo dejavnike in okoliščine, povezane s podporo javnosti novim tehnologijam v policijskih postopkih.
Ključne besede: policija, policijski postopki, nosljive kamere, prednosti, javno zaznavanje, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 28.10.2021; Ogledov: 293; Prenosov: 31
Celotno besedilo (1,16 MB)

Opis: V diplomskem delu je opisana tehnologija izdelave za mehansko obdelavo obroča rezervoarja za reverzibilno črpalko, ki jo bomo v zaključni fazi tudi mersko preverili, če so uporabljeni tehnološki postopki zagotovili želeni rezultat izdelave. Diplomska naloga je vsebinsko razdeljena na tri dele. V prvem bodo opisani osnovni postopki odrezovanja, v drugem obdelovalni stroji in merilna naprava za prednastavljanje orodja, v tretjem delu pa bomo na podlagi pregledane tehnološke dokumentacije določili ustrezno tehnologijo. Določili bomo vrste obdelav in njihov vrstni red izvajanja, izbrali rezalna orodja in določili potrebne parametre za obdelavo obroča rezervoarja. Na koncu smo s pomočjo različnih merilnih instrumentov preverili mersko ustreznost izdelanega obroča rezervoarja in meritve zapisali v merilni protokol, kjer smo primerjali želene mere z dejanskimi. Zapisane meritve, ki smo jih izmerili sami ter ji zabeležili na merilnem protokolu, so bile skladne z želenimi merami, ki so bile podane v tehnološki dokumentaciji, kar pomeni, da je bila tehnologija ustrezno določena. Obroč rezervoarja je bil prav tako izdelan in sestavljen v želeni obliki. Obdelane so bile vse površine, za katere je bila predvidena mehanska obdelava z ustrezno kakovostjo obdelave in z upoštevanjem tolerančnih območij.
Ključne besede: tehnologija, tehnološki postopki, mehanska obdelava, rezkanje, struženje, rezervoar, reverzibilna črpalka
Objavljeno v DKUM: 24.09.2021; Ogledov: 235; Prenosov: 63
Celotno besedilo (3,38 MB)