Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Uvod: Vojaki in reševalci se pri delu na terenu precej pogosto srečujejo s pojavom srčnega zastoja v predbolnišničnem okolju. Zato je izjemnega pomena, da predstavniki VZE in reševalci NMP znajo prepoznati znake srčnega zastoja in poznajo temeljne postopke oživljanja, saj je hitrost odziva v teh trenutkih ključna. Dosledno izvajanje algoritma za oživljanje močno poveča možnosti preživetja pacienta. Metode: Uporabljena je bila kvantitativna metodologijo raziskovanja in deskriptivna metoda dela. Podatke smo zbrali z anketnim vprašalnikom, s katerim smo preverjali teoretično znanje udeležencev, ter ocenjevalnim listom, ki je preverjal praktično znanje. Pri analizi smo oboje podatke medsebojno primerjali in izvedli opisno statistiko. Rezultati: Ugotavljamo, da večina pripadnikov VZE in reševalcev NMP dobro pozna TPO in uporabo AED, saj so dosegali več kot 70 % točk. Praktično znanje reševalcev NMP je višje od teoretičnega znanja in boljše od znanja pripadnikov VZE. Večina udeležencev se ravna po smernicah Evropskega animacijskega sveta. Razprava in zaključek: Korelacije med teoretičnim in praktičnim znanjem udeležencev ni bilo zaznati. Ugotavljamo, da pripadniki VZE potrebujejo dodatna usposabljanja na področju TPO in uporabe AED, saj njihovo znanje odstopa od znanja reševalcev NMP.
Ključne besede: vojaška zdravstvena enota, reševalci nujne medicinske pomoči, temeljni postopki oživljanja, avtomatski zunanji defibrilator
Objavljeno v DKUM: 11.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 10
Celotno besedilo (3,37 MB)

Opis: Hitro ukrepanje očividcev ter izvajanje temeljnih postopkov oživljanja (TPO) in uporaba avtomatskega zunanjega defibrilatorja (AED, ang. automatic external defibrillator) je ob nenadnem srčnem zastoju zunaj bolnišnice (OHCA, ang. out-of-hospital cardiac arrest) zelo pomembno, zato bi moral biti o TPO izobražen čim večji odstotek širše javnosti. Ker je v Evropi odstotek očividcev, ki pričnejo s TPO in uporabijo AED, v povprečju nizek, smo želeli ugotoviti kakšna je učinkovitost trenutnih tečajev TPO z AED za osnovnošolce in predlagati najučinkovitejši pristop.
Ključne besede: zunajbolnišnični srčni zastoj, temeljni postopki oživljanja, avtomatski zunanji defibrilator, osnovnošolci, učenje
Objavljeno v DKUM: 20.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 10
Celotno besedilo (886,98 KB)

Opis: Uvod: V sodobnem času so srčno-žilne bolezni postale ena vodilnih svetovnih zdravstvenih težav. Pomen kardiopulmonalnega oživljanja je ključen v primerih, ko srce preneha delovati. TPO je postopek, s katerim se z zunanjo masažo srca in umetnim dihanjem vzdržuje pretok krvi in kisika po telesu, dokler ni na voljo naprednejša medicinska pomoč. Metode: V zaključnem delu smo uporabili kvantitativno metodo dela. S pomočjo anketnih vprašalnikov smo raziskali znanje o TPO med reševalci NMP in prostovoljnimi gasilci. Za namen teoretičnega dela naloge smo uporabili pregled domače in tuje strokovno-znanstvene literature. Rezultati: V analizo rezultatov je bilo vključenih 20 reševalcev NMP in 29 prostovoljnih gasilcev. Rezultati so pokazali, da imajo reševalci NMP ustrezno znanje o TPO. Prostovoljni gasilci so izkazali malo slabše, a še vedno zadovoljivo znanje o poznavanju TPO. Razprava in zaključek: Pomembno je, da se reševalci redno izobražujejo o novih smernicah na področju izvedbe TPO. Reševalci in gasilci so tisti, ki so največkrat prvi prisotni na nesrečah. Zaradi tega je, glede na rezultate raziskave, v posameznih društvih potrebno organizirati izobraževanje glede TPO, da bodo gasilci ustrezno strokovno pripravljeni.
Ključne besede: reševalci nujne medicinske pomoči, prostovoljni gasilci, temeljni postopki oživljanja
Objavljeno v DKUM: 09.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 17
Celotno besedilo (1,80 MB)

Opis: Prekršek je dejanje, ki pomeni kršitev zakona, uredbe Vlade Republike Slovenije ali odloka samoupravne lokalne skupnosti. Zakon o prekrških (»ZP-1«, 2011) določa splošne pogoje za predpisovanje prekrškov in sankcij zanje, splošne pogoje za odgovornost za prekrške, za izrekanje in za izvršitev sankcij za prekrške, postopek za prekrške ter organe in sodišča za odločanje o prekrških (»ZP-1«, 2011, čl. 1). V primeru storjenega prekrška pristojni organ lahko odloča o prekršku s plačilnim nalogom, prekrškovno odločbo ali opozorilom. Postopek pa lahko tudi ustavi z uradnim zaznamkom. V primeru ugotovljenih kršitev med inšpekcijskimi nadzori lahko Inšpektorat za notranje zadeve Republike Slovenije sproži prekrškovni postopek. Enak postopek pa se lahko izpelje tudi, kadar je za tak postopek pristojno Ministrstvo za notranje zadeve kot prekrškovni organ, vendar za izvedbo tega postopka ni pristojna policija (Inšpektorat RS za notranje zadeve, 2020). Splošna načela inšpekcijskega nadzora ureja Zakon o inšpekcijskem nadzoru (»ZIN«, 2007). Izvršujejo ga inšpektorji kot uradne osebe s posebnimi pooblastili in odgovornostmi. Inšpektorat opravlja naloge prekrškovnega organa, kadar ugotovi kršitve določil posameznih veljavnih zakonov, med drugim tudi Zakona o zasebnem varovanju. Zakon o zasebnem varovanju (»ZZasV-1«, 2011) ureja področje zasebnega varovanja, pri čemer opredeljuje različne oblike varovanja, pristojnosti in pogoje za njegovo izvajanje. Prav tako določa ukrepe in dolžnosti varnostnikov ter pogoje za izvajanje zasebnega varovanja tujih oseb. Poleg tega zakon nalaga obvezno organizacijo varovanja, predpisuje dolžnosti zavezancev in vodenje evidenc, ureja nadzor nad izvajanjem varovanja ter določa kazenske sankcije za kršitve predpisov (»ZZasV-1«, 2011, čl. 1).
Ključne besede: prekrškovni postopki, prekrškovni nadzor, inšpekcijski nadzor, zasebno varovanje, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 26.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 24
Celotno besedilo (821,38 KB)

Opis: Diplomsko delo se ukvarja z načinom reševanja pritožbenih postopkov v Republiki Sloveniji. Slovenska policija je pod nenehnim drobnogledom javnosti. Prizadeva si vzpostaviti dober odnos z državljani in lokalno skupnostjo. Na drugi strani pa svoboda omogoča posamezniku spontano udejanjenje temeljnih ustavnih vrednot Republike Slovenije, za kar morata v družbi obstajati red in mir, ki ga morajo pogosto s poseganjem v človekove pravice vzpostavljati policisti. Osnovno poslanstvo policije in z njim povezano uspešno opravljanje nalog sta odvisna od zgledne komunikacije med državljanom in policistom ter dobrega poznavanja dovoljenega praga posegov v človekove pravice. Zaključno delo prikaže, kako je urejen nadzor nad slovensko policijo, in sicer v normativnem okvirju. Posebni poudarek pa zaključno delo daje pritožbenim postopkom v slovenski policiji, ki dajejo državljanom pravico, da povedo svoje nestrinjanje z ravnanjem ali opustitvijo ravnanja policistov. S tem se krepi zaupanje ljudi v policiste, saj je možnost vlaganja pritožb velik korak k strokovnemu, zakonitemu in odnosnemu delu policije, državljani pa imajo možnost aktivnega sodelovanja v nadzoru nad delom policije. Analiza diplomskega dela je usmerjena v pritožbene postopke, in sicer na ugotavljanje odgovorov na raziskovalna vprašanja, kakšni so končni epilogi utemeljenih pritožbenih postopkov, v kateri fazi se pritožbeni postopek najpogosteje konča in na katerih področjih dela policisti prejmejo največ pritožb. Analiza zajema pregled statistike pritožb v Republiki Sloveniji med letoma 2018 in 2022. Ugotovljeno je bilo, da se večina obravnavanih pritožb konča s pomiritvenim postopkom. Najpogosteje se občani pritožijo zaradi neprimerne komunikacije policistov, in sicer po navadi na področju cestnoprometnih prekrškov. S policisti se zaradi utemeljene pritožbe najpogosteje opravi razgovor, v katerem se jih ustno opozori na njihovo dejanje.
Ključne besede: slovenska policija, pritožbeni postopki, nadzor nad policijo, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 17.06.2024; Ogledov: 177; Prenosov: 48
Celotno besedilo (650,52 KB)