Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Predhodno vprašanje je v pravdnem postopku urejeno v 13. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Ta določa, da kadar je odločitev v glavni zadevi odvisna od predhodne rešitve vprašanja, ali obstaja kakšna pravica ali pravno razmerje (predhodno vprašanje), pa o njem še ni odločilo sodišče ali kakšen drug pristojen organ, lahko sodišče samo reši to vprašanje, če ni s posebnimi predpisi drugače določeno. Odločanje o obstoju pravice ali pravnega razmerja predstavlja predhodno vprašanje le v primeru, ko je takšna odločitev v razmerju prejudicialnosti do odločitve v glavni stvari. Teorija prejudicialnost pojmuje kot odnos odvisnosti med dvema elementoma, v danem primeru med predmetom predhodnega vprašanja in odločitve o glavni stvari. Rešitev predhodnega vprašanja učinkuje zgolj v konkretni pravdi. Stranka postopka pa lahko z uveljavljanjem vmesnega ugotovitvenega zahtevka doseže, da ugotovitev o obstoju pravice ali pravnega razmerja postane pravnomočna. Sodišče pri reševanju predhodnih vprašanj ni povsem svobodno. Omejitve obstojijo zlasti na področju reševanja predhodnih vprašanj iz pristojnosti kazenskega sodišča. Ugotavljanje (ne)obstoja kaznivega dejanja v pravdnem postopku namreč predstavlja poseg v človekovo pravico posameznika do domneve nedolžnosti. Pri tem je potrebno poudariti, da mnenja sodne prakse in teorije glede dopustnosti obravnave tovrstnih predhodnih vprašanj niso enotna. Strogemu stališču Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) glede absolutne prepovedi nasproti stojita slovenska sodna praksa in teorija, ki ugotavljanje (ne)obstoja kaznivega dejanja izjemoma le dopuščata. Institut predhodnega vprašanja je normativno urejen tudi v drugih pravno reguliranih postopkih, kot so: upravni, nepravdni, delovni in socialni spor ter kazenski postopek. V vseh je institut predhodnega vprašanja urejen primerljivo podobno. Razlike je denimo moč zaslediti prav na področju reševanja predhodnih vprašanj iz pristojnosti kazenskega sodišča. Za razliko od ostalih omenjenih postopkov (razen kazenskega) je v upravnem eksplicitno določena generalna prepoved in nadaljnja omejitev ugotavljanja (ne)obstoja kaznivega dejanja. Slednja ureditev se izkaže za korektno, glede na dejstvo ločenih stališč teorije in sodne prakse o omenjeni tematiki. Predhodno vprašanje se lahko pojavi tudi v arbitražnem postopku. Arbitražna postopkovna pravila ne vsebujejo pravil o institutu predhodnega vprašanja. Teorija navaja, da je v arbitražnem postopku dovoljena aplikacija pravil pravdnega postopka o predhodnem vprašanju, pri čemer so arbitražni tribunali v postopku odločanja v nekoliko drugačnem položaju kot sodišča.
Ključne besede: predhodno vprašanje, vmesni ugotovitveni zahtevek, ugotavljanje (ne)obstoja kaznivega dejanja v pravdi, arbitražni postopek, predhodno vprašanje v arbitražnem pravu
Objavljeno v DKUM: 16.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 19
Celotno besedilo (1,08 MB)

Opis: Namen magistrskega dela je primarno predstaviti pomembnost, uporabnost in prednosti hipoteke, kot stvarnopravnega zavarovanja in predvsem iz vidika hipotekarnega upnika, zagotavljanje in uresničevanje njegove pravice do prednostnega poplačila, ko dolžnik terjatve ni zmožen poplačati in je tako nad njim začet stečajni ali izvršilni postopek. Hipoteka je zakonsko opredeljena kot zastavna pravica na točno določeni nepremičnini in je namenjena za zavarovanje ene ali več določenih terjatev, pri čemer hipotekarni upnik s hipoteko hkrati pridobi pravico, da se lahko v primeru, če terjatev, ki je s to hipoteko zavarovana ni poplačana, poplača iz vrednosti te zastavljene nepremičnine. Poplačilna pravica hipotekarnega upnika, ki je kot edino materialnopravno upravičenje vsebovana v hipoteki, ima prednost pred vsemi ostalimi upniki zastavitelja, torej se poplačuje prednostno. Upnik lahko svojo pravico uveljavlja tako sodno v postopku izvršbe ali stečaja, kot tudi izvensodno v posebnih primerih izvensodne notarske prodaje nepremičnine. Tako postopek stečaja kot postopek izvršbe je zakonsko urejen, pri čemer je cilj navedenih postopkov doseči čim hitrejše poplačilo upnikove terjatve, ki s strani dolžnika ni bila predhodno prostovoljno poplačana, prav tako pa se v obeh postopkih uresničuje pravica do prednostnega poplačila hipotekarnega upnika. Postopkoma je prav tako skupna plačilna nesposobnost dolžnika, saj je povod tako za sprožitev postopka izvršbe kot postopka stečaja, ki ga imenujemo tudi generalna izvršba, dejstvo, da je dolgovana terjatev dolžnika do upnika že zapadla in še ni bila poravnana. Predvsem, ko gre za višje zneske terjatev upnikov, so s tem praviloma povezane tudi višje stopnje tveganj, tako je smotrno, da poskusijo upniki svoje terjatve zavarovati, še preden postane dolžnik insolventen in plačilno nesposoben poravnati svoje obveznosti. Kot bo pojasnjeno tekom dela, je hipoteka kot stvarnopravno zavarovanje izjemno stabilno in eno izmed varnejših vrst zavarovanja terjatev, zato ne preseneča dejstvo, da je v praksi tudi redno uporabljena. Magistrsko delo je sicer krovno materija stvarnega prava, vendar se glede na temo, tesno prepleta s stečajnim in izvršilnim pravom, ter se prav tako dotika tudi obligacijskega prava. Glede na obširnost vsakega posameznega področja, ki ga magistrsko delo zadeva, bodo bralcu tekom sistematične razdelitve vsebine pojasnjene pravice, ki jih ima upnik, čigar terjatev je zavarovana s hipoteko, celovito predstavljene možnosti za dosego poplačila njihove terjatve in hkrati predstavljene tudi obveznosti določenih ravnanj upnika, kot je na primer prijava ločitvene pravice v stečajnem postopku, v namen zavarovanja svoje pravice do prednostnega poplačila, saj morajo biti upniki aktivno vključeni tako pri postopku izvršbe kot stečaja, da lahko uspešno zavarujejo svojo pravico in dosežejo končno poplačilo svoje terjatve.
Ključne besede: izvršilni postopek, stečajni postopek, zastavni upnik, prednostno poplačilo, izvršba na nepremičnine, prisilna hipoteka, ločitvena pravica, pravna fikcija prijave
Objavljeno v DKUM: 11.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 11
Celotno besedilo (1,60 MB)

Opis: Gibalni razvoj je ključen za celostni razvoj otrok in razvijanje njihovih gibalnih spretnosti. Le-te niso pomembne le za fizično zdravje, temveč tudi za druge aspekte otrokovega razvoja. Vendar živimo v svetu, kjer digitalni tehnologiji skorajda ne moremo ubežati. Digitalna tehnologija prinaša tako prednosti kot slabosti, ki pa vplivajo na otrokov razvoj. Namen našega diplomskega dela z naslovom Digitalna tehnologija in gibalni razvoj otrok v predšolskem obdobju, je bil raziskati, ali obstaja povezava med uporabo digitalne tehnologije in gibalnim razvojem otrok. V teoretičnem delu so opisani gibalni razvoj in digitalna tehnologija ter njeni potenicalni vplivi na gibalni razvoj. V empiričnem delu smo z merskim postopkom TGMD-3 ocenili gibalne spretnosti 30-ih otrok, starih 4-6 let. Postopek je razdeljen na dva sklopa nalog, in sicer lokomotorne spretnosti in spretnosti z žogo. Otroke smo ocenili dvakrat, seštevek ocen pa nam je povedal rezultat vsake od dveh skupin gibalnih nalog. Na podlagi pridobljenih rezultatov smo s pomočjo merskega postopka TGMD-3 za neodvisne vzorce ugotovili, da večja izpostavljenost digitalni tehnologiji pri predšolskih otrocih negativno vpliva na ocenjene gibalne spretnosti.
Ključne besede: predšolski otrok, gibalni razvoj, digitalna tehnologija, merski postopek TGMD-3
Objavljeno v DKUM: 03.09.2024; Ogledov: 636; Prenosov: 30
Celotno besedilo (1,35 MB)

Opis: Pritožbeni postopek na delo policije je ključni mehanizem za zagotavljanje pravičnosti in korektnosti delovanja policijskih organov ter spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Državljanom omogoča, da izrazijo svoje pomisleke oziroma nestrinjanje z ravnanjem policije, kar je ključnega pomena za ohranjanje pravne države in zaupanja javnosti v delovanje policijskih sil. Določen je z zakonodajo, ki opisuje kako naj posamezniki vložijo pritožbo, kako se ta obravnava in kako se sprejemajo končne odločitve. Pritožbeni razlogi so različni in zajemajo različne vrste nepravilnosti, kot so neupravičena ali prekomerna uporaba sile, diskriminatorno obnašanje policistov, zloraba policijskih pooblastil ali druge oblike neustreznega ravnanja. Postopki pritožb se razlikujejo od države do države. V Sloveniji imamo na primer dvostopenjski postopek reševanja pritožb, tekom izdelave diplomske naloge pa smo predstavili še postopke drugih držav, med katerimi so nekateri podobni slovenskemu, nekateri pa se od našega sistema tudi precej razlikujejo. Diplomska naloga torej obravnava in primerja postopke reševanja pritožb na delo policije v Sloveniji in nekaterih drugih državah. Poleg tega opiše zgodovinski razvoj pritožbenega sistema v Sloveniji, od obdobja pred osamosvojitvijo do sodobne ureditve. Opiše trenutno ureditev pritožbenega postopka pri čemer opredeli vsebino in udeležence postopka, različne načine reševanja pritožbe in ukrepe zoper policiste, ter poda statistični pregled pritožb v zadnjih letih. Naloga izpostavlja pomen transparentnosti, neodvisnosti in nepristranskosti v pritožbenem postopku, ki so ključni za vzdrževanje pravne države in zaupanje javnosti v delovanje policijskih organov. Zaključno delo tako lahko služi kot podrobna analiza, ki lahko pripomore k boljšemu razumevanju pritožbenega postopka v Republiki Sloveniji in nekaterih drugih evropskih državah in razmišljanju o morebitnih izboljšavah v prihodnosti.
Ključne besede: policija, policijsko delo, pritožbeni postopek, varstvo človekovih pravic, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 26.06.2024; Ogledov: 164; Prenosov: 35
Celotno besedilo (1,47 MB)

Ključne besede: orožje, orožne listine, kazniva dejanja, upravni postopek
Objavljeno v DKUM: 29.03.2024; Ogledov: 164; Prenosov: 12
Celotno besedilo (898,49 KB)