| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Načelo sodniške neodvisnosti v Evropski uniji
Danaja Plohl, 2021, magistrsko delo

Opis: Neodvisnost sodstva predstavlja konstitutivni element načela učinkovitega sodnega varstva, ki izhaja iz skupnih tradicij držav članic in predstavlja splošno načelo prava EU. Učinkoviti sodni sistemi so odločilnega pomena za ohranjanje načela pravne države. Koncept sodniške neodvisnosti je avtonomni pojem prava EU, katerega Sodišče EU deli na tri vidike: zunanji vidik, ki ne dovoljuje nikakršnega zunanjega posredovanja, pritiskov ali vplivov; notranji vidik stoji na ideji absolutne nevtralnosti sodnikov (nepristranskost), ki od sodnika zahteva zgolj objektivnost in enako distanco do strank spora; tretji vidik – načelo neodstavljivosti – je Sodišče EU nedavno izpostavilo v zadevi Poljske, pri čemer je pojasnilo, da se od sodnikov lahko, le pod vnaprej določenimi strogimi pogoji in v cilju legitimnih interesov, zahteva, da predčasno odide iz svojega sodniškega položaja. Po drugi strani pa je ESČP razvilo subjektivno-objektivni test sodniške nepristranskosti, pri katerem lahko vzpostavimo vzporednice z definicijo s strani Sodišča EU. Sodniška neodvisnost je bistvenega pomena tudi pri izpolnjevanju kriterijev za postavitev predhodnega vprašanja po 267. členu PDEU. V Portugues judges primeru je SEU jasno odločilo, da je pogoj neodvisnosti nacionalnih sodišč temeljni pogoj za pravilno delovanje postopka predhodnega odločanja, ki v svoji primarni funkciji zagotavlja polni učinek, enotnost predvsem pa avtonomijo prava EU. Povrhu vsega pa nacionalne določbe držav članic s svojimi procesnimi pravili ne smejo ovirati sodišč pri postavitvi predhodnega vprašanja, saj se v nasprotnem primeru prekomerno posega v samostojnost in neodvisnost sodišč. Trenutno največje polemike se dogajajo na Poljskem in Madžarskem - v dveh državah članicah EU, ki vztrajno kršita načelo pravne države, kar je že bilo ugotovljeno s strani Sodišča EU. V vseh zadevah je Sodišče EU podalo pomembne precedense, ko je pri odločitvah ubralo pristop skozi prizmo načel iz 19. člena PEU v korelaciji s 47. členom Listine EU, ki ščitita načelo sodniške neodvisnosti v okviru načela učinkovitega sodnega varstva. Proti obema država članicama se je povrhu številnih sodnih postopkov sprožil tudi politični postopek. Tako sodni postopek po 258. členu PDEU kot politični postopek iz 7. člena PEU lahko tečeta istočasno. Če se nam v primeru sodnega postopka ponuja direktna pot do Sodišča EU, je potrebno pri političnem postopku doseči visoke pragove, da zadostimo pravnemu standardu »hujša in vztrajna« kršitev vrednot iz 2. člena PEU.
Ključne besede: Učinkovito sodno varstvo, načelo sodniške neodvisnosti, sodstvo, postopek predhodnega odločanja, nacionalna procesna avtonomija, postopki zoper državo članico, načelo pravne države, Poljska in Madžarska.
Objavljeno: 09.06.2021; Ogledov: 490; Prenosov: 180
.pdf Celotno besedilo (1,16 MB)

2.
DOLŽNOST POSTAVITI VPRAŠANJE ZA PREDHODNO ODLOČANJE SODIŠČU EU
Mateja Veingerl, 2013, diplomsko delo

Opis: Sodišče EU je na predlog nacionalnih sodišč pristojno za predhodno odločanje glede razlage Pogodb, ter glede veljavnosti in razlage aktov institucij, organov, uradov ali agencij EU. Postopek predhodnega odločanja je mehanizem dialoga med nacionalnimi sodišči in Sodiščem EU. Po splošnem pravilu imajo nacionalna sodišča pravico, da predlagajo predhodno odločanje. Vendar, če se vprašanje EU postavi pred nacionalnim sodiščem, zoper odločitve katerega po nacionalnem pravu ni pravnega sredstva, potem je slednje dolžno predložiti zadevo Sodišču EU. Poleg tega, če se pred nacionalnim sodiščem postavi vprašanje glede veljavnosti prava EU, se dolžnost postaviti vprašanje za predhodno odločanje v skladu z doktrino Foto-Frost razširi tudi na nižja sodišča. Obstajajo določeni razlogi, ko nacionalno sodišče, zoper odločitve katerega po nacionalnem pravu ni pravnega sredstva, ni vselej dolžno vložiti predlog za predhodno odločanje Sodišču EU. To je Sodišče EU odločilo v zadevi CILFIT. Če nacionalno sodišče opusti svojo dolžnost postaviti vprašanje za predhodno odločanje Sodišču EU, so možne različne posledice: Komisija lahko vloži tožbo zaradi neizpolnitve obveznosti v skladu s členom 258 PDEU; država članica je lahko odgovorna za plačilo škode, ki je nastala posameznikom; posameznik lahko vloži ustavno pritožbo zaradi kršitve pravice do zakonitega sodnika; in država članica je lahko odgovorna za kršitev Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Slovenija je do konca novembra 2013 vložila pet predlogov za predhodno odločanje. Slovenska sodišča so v preteklosti bila velikokrat deležna kritike, da niso aktivna pri vlaganju predlogov za predhodno odločanje. Še več, slovenska sodišča so bila pravzaprav zadnja, ki so postavila vprašanje za predhodno odločanje. Torej, ali slovenska sodišča res negativno odstopajo od sodišč drugih držav članic pri postavljanju vprašanj za predhodno odločanje? Izmed vseh faktorjev presoje, ki lahko vplivajo na število postavljenih vprašanj za predhodno odločanje, je treba izpostaviti število prebivalcev posamezne države članice: večje število prebivalcev, pomeni večje število sodnih sporov in več potencialnih zadev, ki vsebujejo pravo EU. Vendar, četudi uporabimo slednji faktor pri primerjavi števila predlogov posameznih držav članic, so rezultati še vedno nesklepčni.
Ključne besede: postopek predhodnega odločanja, dolžnost predložiti vprašanje, sodišča v smislu člena 267(3) PDEU, pravno sredstvo, izjeme od dolžnosti, doktrina Foto-Frost, posledice neupoštevanja dolžnosti, število predlogov
Objavljeno: 06.02.2014; Ogledov: 5333; Prenosov: 1005
.pdf Celotno besedilo (706,37 KB)

3.
SVOBODA GIBANJA DRUŽINSKIH ČLANOV DRŽAVLJANOV EU V LUČI ZADEVE METOCK
Lara Grušovnik, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu obravnavam pravico svobodnega gibanja družinskih članov državljanov Evropske unije v luči zadeve Metock. V prvem delu predstavljam postopek predhodnega odločanja pred Sodiščem Evropske unije, nadaljujem z opisom pravice do prostega gibanja državljanov Evropske unije in njihovih družinskih članov s poudarkom na Evropskem državljanstvu in Direktivi 2004/38/ES, ki ureja pravico državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic. Omenjam tudi Listino Evropske unije o temeljnih pravicah in Schengenski režim. Na koncu prvega dela povzemam odločitev Sodišča v zadevi Akrich s področja prostega gibanja delavcev in njihovih družinskih članov. V drugem delu diplomskega dela analiziram zadevo Metock, preko katere želim ugotoviti obseg pravice do prostega gibanja družinskih članov državljanov Evropske unije, ki so državljani tretjih držav. Sprva opisujem dejansko stanje in navajam stališča tožnikov in toženca, končam z argumenti in sodbo Sodišča ter sklepnimi predlogi generalnega pravobranilca.
Ključne besede: Direktiva 2004/38/ES, zadeva Metock, zadeva Akrich, evropsko državljanstvo, postopek predhodnega odločanja, Schengenski režim, Listina EU o temeljnih pravicah, pravica prostega gibanja državljanov EU in njihovih družinskih članov.
Objavljeno: 22.12.2009; Ogledov: 3306; Prenosov: 582
.pdf Celotno besedilo (409,60 KB)

Iskanje izvedeno v 0.12 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici