| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 589
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Dopustnost protipravno pridobljenih dokazov v pravdnem postopku : doktorska disertacija
Katja Drnovšek, 2022, doktorska disertacija

Opis: Doktorska disertacija obravnava nacionalne, primerjalnopravne, nadnacionalne in čezmejne vidike problematike dopustnosti protipravno pridobljenih dokazov v pravdnem postopku, ki v Republiki Sloveniji še nima normativne rešitve. Ko so se sodišča v praksi vendarle srečala z vprašanjem uporabe protipravno pridobljenih dokazov, kar je še posebej neizogibno v digitalni dobi, zaznamovani s pospešenim razvojem tehnologije in pojavljanjem vedno širših možnosti pridobivanja dokazov, je Ustavno sodišče RS v odmevni odločbi št. Up-472/02-12 z dne 7. oktobra 2004 vzpostavilo temeljno pravilo za odločanje o dopustnosti dokazov, pridobljenih s kršitvijo ustavno varovanih človekovih pravic. Sodiščem je v takšnih primerih naložilo tehtanje pravic vseh vpletenih strank in uporabo načela sorazmernosti, na tej podlagi pa skrbno presojo o pravici, ki ji je v okoliščinah konkretnega primera treba dati prednost. Natančnejši kriteriji presoje in odgovori na morebitna druga vprašanja naj bi se vzpostavili skozi nadaljnji razvoj sodne prakse rednih sodišč. Analiza slovenske sodne prakse nasprotno vodi do ugotovitve, da so obrazložitve sodb, ki se nanašajo na dopustnost protipravno pridobljenih dokazov, še 15 let po izdaji odločbe Ustavnega sodišča dokaj arbitrarne, neskladne in nejasne, zaradi česar imajo pri poenotenju sodne prakse zgolj omejeno vlogo. Doktorska disertacija obravnava več perečih težav, med katerimi izstopajo vprašanje ustreznega pomena in vsebine pravice do dokaza kot elementa ustavnih procesnih jamstev iz 22. člena Ustave RS, primernost uveljavljenega metodološkega pristopa k tehtanju človekovih pravic ter izpeljava kriterijev presoje dopustnosti protipravno pridobljenih dokazov. Sledi tudi razprava o vsebini in vlogi temeljnih načel v slovenskem pravdnem postopku s posebnim poudarkom na diskurzu o načelu materialne resnice ter implikacijah interakcije med temeljnimi načeli za ureditev dopustnosti protipravno pridobljenih dokazov. Primerjalnopravni del zajema kritično ovrednotenje alternativnih pristopov k reševanju obravnavane problematike, ki so se razvili v zakonodaji, sodni praksi in pravni doktrini nemškega, avstrijskega, anglo-valižanskega in ameriškega pravnega reda, ter možnosti za njihovo aplikacijo v domači zakonodaji. Rezultati primerjalnopravne analize so pokazali, da se tudi tuje ureditve srečujejo s podobnimi težavami in nedorečenimi rešitvami glede uporabe protipravno pridobljenih dokazov kot slovenska ter da zaradi razlik v nacionalnih pravnih redih tujih rešitev ni mogoče nekritično prenesti v domačo zakonodajo. Slednje so kljub temu vredne pozornosti, saj bi lahko ob prilagoditvah, ki upoštevajo nacionalne posebnosti, služile kot vzorec dobrih ali pa tudi slabih praks v nadaljnjem razvoju slovenske ureditve na obravnavanem področju. Republiko Slovenijo kot podpisnico mednarodnih pogodb in članico EU zavezujejo tudi mednarodni in evropski pravni akti, med katerimi sta na področju varstva človekovih pravic najpomembnejši Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in Listina Evropske unije o temeljnih pravicah. Četudi ne vsebujeta izrecnih določb, ki bi od držav članic oziroma podpisnic zahtevali določen način ravnanja s protipravno pridobljenimi dokazi v civilnih postopkih, sta na njuni podlagi tako Evropsko sodišče za človekove pravice kot tudi Sodišče Evropske unije izoblikovala odklonilna stališča glede dopustnosti dokazov, pridobljenih s kršitvijo nekaterih temeljnih pravic (predvsem prepovedi mučenja, pravice do poštenega sojenja, posredno pa tudi pravice do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja). Doktorska disertacija se opredeljuje do tako vzpostavljenih kriterijev dopustnosti dokazov v sodni praksi obeh sodišč, ki so v slovenski sodni praksi prepogosto zanemarjeni oziroma spregledani. Razpravo zaokroža obravnava čezmejnih vidikov uporabljivosti dokazov, pridobljenih v drugih državah članicah EU na podlagi evropskih pravnih aktov, ki urejajo pravosodno sodelovanje pri pridobivanju dokazov.
Ključne besede: protipravno pridobljeni dokaz, izključitev dokazov, pravica do dokaza, kolizija človekovih pravic, procesna jamstva, materialna resnica, načelo proste presoje dokazov, dokazni standard, čezmejno izvajanje dokazov, pravdni postopek
Objavljeno v DKUM: 07.06.2022; Ogledov: 78; Prenosov: 35
.pdf Celotno besedilo (4,89 MB)

2.
Urejanje premoženjskih razmerij v nepravdnem postopku in načeli dispozitivnosti ter oficialnosti : magistrsko delo
Tim Diaci, 2022, magistrsko delo

Opis: Od dne 15. 4. 2019 je v Republiki Sloveniji začel veljati nov Zakon o nepravdnem postopku (v nadaljevanju: ZNP-1), ki je nadomestil prejšnji Zakon o nepravdnem postopku (v nadaljevanju: ZNP) in uvedel nekaj pomembnih novosti in uskladitev z materialnopravnimi predpisi. V magistrskem delu je narejena primerjava med starim in novim zakonom o nepravdnem postopku glede določb, ki urejajo premoženjskopravna razmerja. Ugotovljeno je do kolikšne mere so se nepravdni postopki, ki urejajo premoženjska razmerja, z novim ZNP-1 dejansko spremenili. ZNP-1 je uvedel tri bistvene spremembe v zvezi s postopkom za določitev odškodnine. Ukinila se je možnost uvedbe tega postopka po uradni dolžnosti. Spremenil se je tudi status državnih odvetnikov, ki imajo v sedanjem postopku po ZNP-1 položaj zakonitega zastopnika države, in spremenila se je ureditev glede plačila stroškov postopka. V zvezi s postopkom za cenitev in prodajo stvari so v magistrskem delu izpostavljene razlike med ZNP-1 in Zakonom o izvršbi in zavarovanju. Po sedaj veljavnem ZNP-1 mora predlagatelj v predlogu ob navedbi prodajne oz. izklicne cene priložiti še s strani vseh udeležencev podpisane izjave, da se strinjajo s prodajo in navedeno ceno ter da so seznanjeni s tem, da nimajo pravice do pritožbe zoper sklep sodišča, s katerim se bo dovolila takšna prodaja. Glede postopkov v stanovanjskih zadevah se v ZNP-1 možnost revizije usklajuje z ureditvijo po Zakonu o pravdnem postopku. Druga bistvena novost, ki jo uvaja ZNP-1, je določba 148. člena, ki govori o posebni sposobnosti biti stranka oz. udeleženec v nepravdnem postopku za skupnost etažnih lastnikov, ki jih zastopa upravnik, če ga stavba ima. Glavna novost, ki jo uvaja ZNP-1 v postopkih za urejanje razmerij med solastniki, je drugi odstavek 148. člena, ki določa, da v tem postopku odloča sodišče tudi v primerih, ki jih v 117. členu določa Stvarnopravni zakonik (v nadaljevanju: SPZ). Sledi nepravdni postopek za delitev stvari in skupnega premoženja ter prenehanja premoženjske skupnosti, kjer ZNP-1 na novo ureja postopek prenehanja premoženjske skupnosti in spreminja oz. dopolnjuje postopkovna pravila, zlasti v primerih, ko je predmet delitve nepremičnina. Pri postopku za ureditev meje so predstavljene razlike z upravnim postopkom po Zakonu o evidentiranju nepremičnin (v nadaljevanju: ZEN). ZNP-1 je bil tudi usklajen z ZEN tako, da ureja dolžnost sodišča, da pravnomočni sklep oziroma sodno poravnavo pošlje pristojni geodestki upravi. Dodan je tudi nov 174. člen, ki določa smiselno uporabo določb tega postopka v primeru gradnje na tujem zemljišču po 47. členu SPZ. Kot zadnji je bil obravnaven še nepravdni postopek za ureditev nujne poti. Ugotovljeno je bilo, da ZNP-1 ni bistveno spremenil vsebine določb v zvezi s postopkom nujne poti v primerjavi z ZNP, saj se je večina teh določb že uskladila s tem, ko je 1. 1. 2003 v veljavo stopil SPZ. Na splošno je bilo ugotovljeno, da ZNP-1 v postopkih za urejanje premoženjski razmerij daje več poudarka avtonomiji udeležencev kot predhodni ZNP, s čimer v ospredje postavlja načelo dispozitivnosti.
Ključne besede: nepravdni postopek, premoženjska razmerja, ZNP-1, ZNP, povezava z materialnimi predpisi
Objavljeno v DKUM: 08.04.2022; Ogledov: 221; Prenosov: 66
.pdf Celotno besedilo (1,00 MB)

3.
Analiza porabe easa pri obravnavi kaznivega dejanja
Luka Bedenik, 2021, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomskem delu je opisan postopek obravnave kaznivega dejanja na policijski postaji, in sicer postopek obravnave kaznivega dejanja velike tatvine. Zaradi vse večjega pomanjkanja policistov na terenu in zaradi vse več potrebnega administrativnega dela, smo razčlenili in analizirali postopek obravnave kaznivega dejanja. Skušali bomo ugotoviti, ali so postopki policistov izpeljani optimalno in ali prihaja do nepotrebne izgube časa med izvedbo samih postopkov. Zaradi tega se čas prihoda policistov na kraj nujnih interventnih dogodkov povečuje. S tem se slabšajo tudi varnostne razmere, saj sta odzivni čas in čas prihoda na kraj v določenih primerih lahko ključnega pomena za zdravje ljudi oziroma za varnost njihovega premoženja. S pomočjo analize celotnega postopka obravnave kaznivega dejanja smo ugotovili določene pomanjkljivosti ter pripravili predloge za izboljšavo samega postopka. Z upoštevanjem le-teh bi se zmanjšalo administrativno delo policistov, povečala bi se strokovnost pri obravnavi kaznivih dejanj, posledično pa bi se povečal čas prisotnosti policistov na terenu, kar s preventivnim in represivnim delovanjem povečuje varnost prebivalcev.
Ključne besede: kaznivo dejanje, postopek obravnave kaznivega dejanja, izvedba procesa, obravnava kaznivega dejanja vloma, policijski postopek
Objavljeno v DKUM: 03.03.2022; Ogledov: 139; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (1,56 MB)

4.
Sanacija in površinska zaščita armiranobetonske fasade objekta Hmezad : magistrsko delo
Nuša Mernik, 2021, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga obravnava sanacijo in površinsko zaščito armiranobetonske fasade skladiščnega objekta Hmezad v Žalcu. Prvi del je posvečen armiranemu betonu ter vzrokih za njegovo propadanje in pregledu trenutnih slovenskih regulativov s področja sanacije objektov. V drugem delu je opisano stanje armiranobetonske fasade objekta pred sanacijo in površinsko zaščito ter analiza in opis najpogostejših poškodb ter ugotovitev vzrokov za njihov nastanek. Opisan je predviden postopek sanacije in površinske zaščite ter sam potek sanacije in zaščite armiranobetonske fasade, ki je potekala v drugi polovici leta 2019. V zaključku je podana ocena uspešnosti projekta na podlagi ponovnega pregleda objekta aprila leta 2021
Ključne besede: gradbeništvo, vzroki propadanja betona, vzroki propadanja armature, sanacija armiranega betona, korozija betona, korozija armature, poškodbe armiranobetonske fasade, postopek sanacije in zaščite armiranobetonske fasade, ocena uspešnosti sanacije
Objavljeno v DKUM: 17.01.2022; Ogledov: 169; Prenosov: 27
.pdf Celotno besedilo (10,31 MB)

5.
Učenci s posebnimi potrebami v rednem oddelku osnovne šole : magistrsko delo
Tjaša Kurnik, 2021, magistrsko delo

Opis: V zadnjih letih se povečuje število otrok s posebnimi potrebami, ki so vključeni v redno osnovnošolsko izobraževanje. V magistrskem delu smo se osredotočili na pregled stanja na področju vzgoje in izobraževanja otrok s posebnimi potrebami. V raziskavi je sodelovalo 89 učiteljev/-ic osnovnih šol severovzhodne Slovenije. Podatke smo zbirali s pomočjo anonimnih anketnih vprašalnikov. Rezultati raziskave so prinesli številne zanimive ugotovitve. Ugotovili smo, da so imeli anketiranci največkrat možnost spremljati otroke s primanjkljaji na posameznih področjih učenja, za delo s katerimi se počutijo tudi najbolj usposobljene. Največ znanja so učitelji pridobili s prakso in branjem strokovne literature. Razveseljivo je, da se večina anketirancev želi še dodatno izobraževati na področju dela z otroci s posebnimi potrebami. Ugotovili smo, da je več kot polovica anketiranih mnenja, da prisotnost otrok s posebnimi potrebami pozitivno vpliva na vrstnike. Postopek usmerjanja otrok s posebnimi potrebami učitelji poznajo povprečno. Skoraj polovica učiteljev je vedno vključenih v pripravo individualiziranega programa, nekaj več kot polovica pa jih pozna v njem zapisane prilagoditve. Pokazale so se statistično značilne razlike, ki govorijo v prid starejšim učiteljem in učiteljem z višjim nazivom.
Ključne besede: Otroci s posebnimi potrebami, predpisi in zakoni, ki urejajo vzgojno-izobraževalno delo otrok s posebnimi potrebami, postopek usmerjanja otrok s posebnimi potrebami, individualizirani program, splošne prilagoditve za otroke s posebnimi potrebami.
Objavljeno v DKUM: 13.12.2021; Ogledov: 287; Prenosov: 122
.pdf Celotno besedilo (2,32 MB)

6.
Ali makroekonomska neravnovesja še vedno predstavljajo problem?
Jaša Roškar, 2021, diplomsko delo

Opis: Makroekonomska neravnovesja so področje, kjer se ugotavljajo makroekonomske razmere v evropskih državah na 14 področjih, ali so te države v čezmernem neravnovesju ali ravnovesju. V diplomskem delu bomo najprej predstavili povezavo s predhodnimi ekonomskimi misleci in kako so se že v preteklosti navezovali na iskanje in določanje neravnovesij. V prvem delu diplomskega dela smo zato prikazali najprej teorijo optimalnega valutnega območja ter značilnosti Ekonomske in monetarne unije z vsemi prednostmi in slabostmi evra. Podrobneje smo predstavili postopek makroekonomskih neravnovesij in kako se ta prepoznavajo ter odpravljajo, nato pa smo v drugem delu diplomskega dela vsakega izmed 14 kazalnikov makroekonomskih neravnovesij opisali. Na koncu smo analizirali kazalnike v Sloveniji in izpostavili tiste kazalnike, kjer so bila najbolj izstopajoča neravnovesja v naši državi v letih 2010, 2018 in 2019 ter na področju teh izstopajočih kazalnikov naredili primerjavo s tistimi evropskimi državami, ki so pri vsakem kazalniku v letu 2020 imele najboljše in najslabše vrednosti. Končne ugotovitve so bile, da v Sloveniji ni bilo opaziti pretiranih čezmernih neravnovesij, saj je izstopajočih kazalnikov bilo le 5. Najbolj izstopajoč kazalnik je bil javni dolg, ki se je od leta 2010 do 2015 močno povečal in se začel zniževati od leta 2015 do 2019, ko je znašal 65,6% BDP. V letu 2020 se je javni dolg spet začel povečevati, saj je k povečanju javnega dolga močno pripomogel tudi vpliv pandemije Covid-19. Javni dolg je leta 2020 presegal prag kazalnika za več kot 20 odstotnih točk BDP, kar je ogromno, a Slovenija še vedno ni na področju dolga med slabšimi evropskimi državami.
Ključne besede: makroekonomska neravnovesja, postopek makroekonomskih neravnovesij, optimalno valutno območje, Ekonomska in monetarna unija, analiza kazalnikov makroekonomskih neravnovesij
Objavljeno v DKUM: 11.11.2021; Ogledov: 205; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (981,94 KB)

7.
Ovadba o kaznivem dejanju kot podlaga za pričetek predkazenskega postopka : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Katja Vrevc, 2021, diplomsko delo

Opis: V zaključnem delu smo s področja kazensko procesnega prava natančneje preučili institut kazenske ovadbe in prve zaznave kaznivega dejanja oziroma notitia criminis. Naredili smo pregled zakonske ureditve in povedali, katere vrste kazenskih ovadb poznamo ter kakšne so dolžnosti podajanja le-teh. Za lažje razumevanje kako stvari potekajo v praksi, pa smo preučili tudi pet sodnih judikatov, ki natančneje opredeljujejo sodno prakso glede podajanja kazenskih ovadb. V sklopu kazenske ovadbe in notitia criminis smo del pozornosti namenili tudi predkazenskemu postopku in problematikam, s katerimi se srečujemo, ko poskušamo definirati začetek le-tega. Kratek pregled literature nam pokaže, da si avtorji v svojih definicijah začetka predkazenskega postopka nasprotujejo, Zakon o kazenskem postopku pa ne razčisti ničesar, saj je tudi v svojih definicijah kazenske ovadbe pomanjkljiv. Poznamo par fragmentih določb, ki urejajo kazensko ovadbo, vendar o prvi zaznavi kaznivega dejanja ne najdemo ničesar. Predkazenski postopek s svojo dejavnostjo izvajajo policija, državni tožilec in preiskovalni sodnik. Ti trije glavni subjekti z zakonsko določenimi pooblastili tekom predkazenskega postopka lahko temeljito posegajo v temeljne človekove pravice in svoboščine. Policija je državni organ preiskovanja in odkrivanja kaznivih dejanj, ki najpogosteje prejme kazensko ovadbo. Načeloma so jo dolžni takoj posredovati državnemu tožilcu, ki kot organ pregona oziroma dominus litis nadzoruje in usmerja delovanje policije. Preverili pa smo tudi, kako je področje prve informacije o zaznavi kaznivega dejanja urejeno v Nemčiji in na Hrvaškem.
Ključne besede: diplomske naloge, kazenska ovadba, notitia criminis, predkazenski postopek, policija, državni tožilec
Objavljeno v DKUM: 02.11.2021; Ogledov: 219; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (563,83 KB)

8.
Državljanska aretacija : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Andrej Bogataj, 2021, diplomsko delo

Opis: Osrednja tematika zaključnega dela je državljanska aretacija, ki je zapisana v 160. členu Zakona o kazenskem postopku. Institut državljanske aretacije je zapisan zelo splošno, saj vsebuje dosti ne obrazloženih pojmov, kateri otežujejo njegovo razumevanje. Institut je raziskovan kot poseg v osebno svobodo posameznika. Diplomska naloga opisuje tudi normativno ureditev državljanske aretacije, pojem flagrantnega prijetja, vrste kaznivih dejanj, pojem zadržanja, opisana pa je tudi garantna dolžnost uradnih oseb, ki varujejo življenja, osebno varnost in premoženje ljudi. Odvzem prostosti z državljansko aretacijo je tudi eden izmed razlogov za izključitev protipravnosti. Izključitev protipravnosti pri državljanski aretaciji je zato primerjana z izključitvijo protipravnosti pri silobranu in skrajni sili. Za boljšo ponazoritev državljanske aretacije v praksi so proti koncu zaključnega dela predstavljeni tudi sodni judikati. Izvedena je bila tudi primerjalno pravna analiza državljanske aretacije v Sloveniji s Kanado in Nemčijo. Iz ugotovitev je razvidno, da je državljanska aretacija v ZKP premalo določno in jasno zapisana. Republika Slovenija ima slabo samozaščitno ozaveščenost na tem področju, zaradi česar je državljanskih aretacij malo. Ugotovljeno je bilo tudi, da morajo osebe, ki delujejo na področju varovanja osebne varnosti in premoženja po uradni dolžnosti poseči v pravico do osebne svobode, če osebo zasačijo pri kaznivem dejanju. Iz primerjalno pravne analize med slovensko, nemško in kanadsko zakonodajo na področju državljanske aretacije je razvidno, da se pravna ureditev na tem področju med seboj razlikuje.
Ključne besede: diplomske naloge, državljanska aretacija, zadržanje, izključitev protipravnosti, aretacija, kazenski postopek
Objavljeno v DKUM: 26.10.2021; Ogledov: 261; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (936,55 KB)

9.
Stroški (pred)kazenskega postopka (analiza primera) : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnost
Špela Štelcer, 2021, diplomsko delo

Opis: Vsaka storitev, dobrina za svojo izvedbo, pridobitev nekaj stane. Enako velja tudi za našo državo. Za svoje delovanje potrebuje sredstva in proizvaja stroške, ki so neizogiben del procesa. V tej nalogi smo se posvetili stroškom, ki nastanejo tekom predkazenskega in kazenskega postopka. Predstavljen je celoten potek postopek, ki je povezan s stroški, od prijave na policiji do obsodbe in nastopa kazni zapora. Svojo pozornost smo usmerili v policijo, državno tožilstvo, sodišče in zavod za prestajanje kazni zapora ter predstavili smo, kje prihaja do izdatkov v posamezni inštituciji. Predstavili smo tudi nekaj na temo delovanja nevladnih organizacijah na področju kriminalitete in kako le te poskušajo pomagati žrtvam kriminala ter omenili nekaj preventivnih dejavnosti, ki jih izvajajo državni organi in že omenjene nevladne organizacije. Potem pa smo prešli na konkreten primer hujšega kaznivega dejanja iz leta 2020, ki se je zgodil na Štajerskem. S pomočjo primera smo prikazati koliko stane policijsko delo, koliko porabi tožilstvo, koliko in kdo plača sodni postopek, koliko denarja je potrebno za vzdrževanje zaprte osebe, kakšni so proračuni omenjenih državnih organov, koliko proračuna namenijo za določene stvari, koliko so plačani uslužbenci ter podobno. Tako smo predstavili celotni strošek, ki ga predstavlja (pred)kazenski postopek za točno določen primer. Analiza je pokazala, da stroški postopka presegajo stroške nastale pri manjših kaznivih dejanjih in da je učinkovitejše vlagati v preventivne dejavnosti kakor v represivne.
Ključne besede: diplomske naloge, kazenski postopek, stroški kazenskega postopka, policija, sodišče
Objavljeno v DKUM: 20.10.2021; Ogledov: 334; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (492,80 KB)

10.
Umetna inteligenca na sodiščih : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Klavdija Erzar, 2021, diplomsko delo

Opis: Živimo v obdobju, ko se tehnologija iz dneva v dan hitro razvija. Posledično je umetna inteligenca eno od glavnih orodij človeštva, ki ljudem izboljšuje kakovost življenja. Pojem umetne inteligence je največkrat mišljen v kontekstu strojnega posnemanja človeškega obnašanja in razmišljanja. Njena vpeljava v pravni sektor, natančneje v sodni sistem, pa je vse bolj kot preproste narave. Kljub temu da uporaba umetne inteligence s seboj prinese vprašanja glede etičnih načel in človekovih pravic, si kar nekaj držav zelo prizadeva za njeno vpeljavo v pravosodni sistem. Med njimi so Kitajska in Združene države Amerike, ki v tehnološkem razvoju močno prednjačijo pred ostalimi. Za razliko od njiju so drugod po svetu v Evropi, Rusiji in Avstraliji do uporabe naprednih tehnologij na sodiščih zelo kritični. Lahko bi rekli, da želijo postopoma in natančno izdelati zakonodajo, ki bo ščitila človeka in skrbela, da mu ne bodo kršene njegove temeljne pravice. Z uporabo umetne inteligence se namerava razbremeniti sodni sistem in izboljšati njegovo učinkovitost. Ugotovili smo, da uporaba orodij umetne inteligence skrajša sodne postopke in posledično se zmanjšajo tudi stroški obravnave. Nazadnje smo v diplomski nalogi opredelili prihodnost sodniškega poklica. Ugotovili smo, da v časovnem okviru desetih let še ne bo prišlo do uporabe robotskih oziroma e-sodnikov, saj do danes še nismo uspeli razviti sistemov, ki bi pri svojih odločitvah lahko upoštevali večje število okoliščin, kot jih je pri odločanju sposoben človek. Ne glede na to, da trenutno v razvoju in uporabi prednjačijo Združene države Amerike, menimo, da je Kitajska na zelo dobri poti, da jo v roku nekaj let prehiti. Kitajska bi lahko bila celo prva država, ki bi vzpostavila sistem, v katerem imajo pomembno vlogo robotski sodniki.
Ključne besede: diplomske naloge, umetna inteligenca, sodišče, sodnik, postopek, sistem, zakonodaja
Objavljeno v DKUM: 19.10.2021; Ogledov: 238; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (848,62 KB)

Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici