1. Nekateri sociološki in zdravstveni vidiki odloženega starševstvaMojca Kokove, 2009, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu so predstavljeni nekateri sociološki in zdravstveni vidiki odloženega starševstva. Namen diplomskega dela je bil predstaviti, ugotoviti in analizirati pomembnejše sociološke in zdravstvene vidike vzrokov odloženega starševstva v slovenski post-moderni družbi, s posebnim ozirom na dolenjsko regijo. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu so opisane značilnosti sodobnega družinskega in partnerskega življenja v post-moderni družbi, vpliv posledic globalnih družbenih sprememb za odloženo starševstvo, s poudarkom na izobraževanju in trgu dela. Predstavljeno je tudi zdravstveno-vzgojno delo medicinske sestre z mladimi v procesu odločanja za starševstvo. V empiričnem delu je predstavljena raziskava, ki je bila izvedena v letu 2009, med naključno izbranimi mladimi v čakalnicah splošnih ambulant izbranih osebnih zdravnikov v Zdravstvenem domu Sevnica. Ugotavljali smo, ali se mladi na Dolenjskem tudi vedno kasneje odločajo za starševstvo, iskali vzroke in razloge za to. Zanimal nas je tudi življenjski standard mladih ter njihov odnos do načrtovanja družine. Ugotovili smo, da se mladi v tem delu Slovenije ne razlikujejo od drugih, saj se tudi tu vedno kasneje odločajo za starševstvo. Preden se odločijo za starševstvo, želijo biti finančno neodvisni ter živeti v lastnem gospodinjstvu. Ugotovili smo tudi, da zdravstvene težave v večini niso vzrok odloženega starševstva mladih. Ena izmed zanimivejših ugotovitev pa je bila, da bi večina mladih želela imeti otroka, če bi imeli za to vse potrebne pogoje.
Ključne besede: družina, starševstvo, načrtovanje družine, mladi, spremenjena vloga, postmodernost, LAT-faza, zdravstvena vzgoja.
Objavljeno: 20.07.2009; Ogledov: 2398; Prenosov: 374
 Celotno besedilo (617,69 KB) |
2. Vloga medicinske sestre pri reševanju težav študentskih družinKatja Oberš, 2010, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je predstavljena vloga in pomen družine v sodobni slovenski družbi, spremembe družinskega življenja, prehodi v odraslost in podaljševanje mladosti. Poudarek je na študentskih družinah, njihovih pravicah in težavah. Predstavljeno je tudi zdravstveno — vzgojno delo medicinske sestre pri sodelovanju s študentskimi družinami in njena nepogrešljiva vloga pri pomoči tem družinam.
V empiričnem delu je predstavljena raziskava, ki je bila izvedena v letu 2009 med medicinskimi sestrami, zaposlenimi v dispanzerju za ženske in patronažni dejavnosti. Ugotavljali smo, ali so medicinske sestre dovolj strokovno usposobljene za svetovanje študentskim družinam, ali poznajo njihove pravice ter s kakšnimi problemi se srečujejo. Ugotovili smo, da medicinske sestre, ki sodelujejo s študentskimi družinami, nimajo dovolj ustreznega znanja, da bi jim lahko svetovale, tako o njihovih pravicah, kot tudi o tem, kdo je ustrezen naslov za njihove težave. Prav tako pa si želijo več znanja o tej problematiki, saj število študentskih družin v Sloveniji narašča.
Ključne besede: Ključne besede: družina, študenti, starševstvo, medicinska sestra, postmodernost.
Objavljeno: 31.03.2010; Ogledov: 1571; Prenosov: 173
Celotno besedilo (540,33 KB) |
3. NOVODOBNO OČETOVSTVOJanja Režonja, 2011, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu z naslovom NOVODOBNO OČETOVSTVO smo želeli raziskati aktivnejšo vlogo očeta v družinskem življenju. Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh glavnih delov. V teoretičnem delu analiziramo vpliv različnih družbenih sprememb na družinsko življenje in na spremenjene vloge v družini, ki so posledica prehoda od modernosti k postmodernosti. V nadaljevanju je v ospredju našega dela pojav novega očetovstva, njegova aktivnejša vloga v družini in razširjenost tega fenomena v Sloveniji. Diplomsko delo smo zaključili z empiričnim delom, ki obsega anketno raziskavo, izvedeno na vzorcu petdesetih očetov, ki imajo vsaj enega otroka starega do pet let. S pomočjo raziskave smo želeli ugotoviti prakse očetovanja v vsakdanjem življenju in razširjenost omenjenega fenomena.
Ključne besede: družina, postmodernost, uskladitev dela in družine, očetovanje, vsakdanje življenje.
Objavljeno: 05.09.2011; Ogledov: 1490; Prenosov: 301
Celotno besedilo (788,81 KB) |
4. Postmodernost pedagoškega pristopa Reggio EmiliaSandra Kos, 2016, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava pedagoški pristop Reggio Emilia, ga utemeljuje kot postmodernega in podaja njegova ujemanja z reformsko pedagogiko. Prikazan je prehod v postmoderno pedagoško miselnost, ki ga narekuje vzgojno-izobraževalna kritika na prehodu iz 19. v 20. stoletje in se kaže v pluralizaciji na področju vzgojno-izobraževalnega polja. Ob tem je podrobneje razdelana tudi reformska pedagogika. Nadalje je v diplomskem delu opredeljen pojem postmodernosti in predstavljeno temu ustrezno spremenjeno dojemanje sveta in razumevanje vednosti. Izpostavljeno je privzemanje postmodernih vrednot subjektivnosti, raznolikosti, kompleksnosti in relativnosti. V navezavi na to so podane značilnosti postmodernega pogleda na otroka in otroštvo ter temu potrebne spremembe znotraj pedagoškega dela. Te udejanja tudi pedagoški pristop Reggio Emilia, ki v svojih temeljnih postavkah sledi postmoderni pluralistični vrednotni usmeritvi in stremi k celovitemu razvoju vseh otrokovih osebnostnih lastnosti in sposobnosti.
Ključne besede: pedagoški pristop Reggio Emilia, postmodernost, reformska pedagogika, predšolska vzgoja, podoba kompetentnega otroka
Objavljeno: 12.08.2016; Ogledov: 1281; Prenosov: 153
Celotno besedilo (1,05 MB) |
