| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 31
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
MAGIČNI REALIZEM V TRILOGIJI ISABEL ALLENDE
Bojana Dolinar, 2009, diplomsko delo

Opis: POVZETEK MAGIČNI REALIZEM V TRILOGIJI ISABEL ALLENDE V diplomski nalogi sem se ukvarjala z analizo magičnega realizma v trilogiji ene najbolj znanih čilskih pisateljic Isabel Allende, ki je tudi predstavnica latinskoameriškega postmodernističnega romana, saj je navzočnost magičnega realizma v njenih delih ena glavnih oblik latinskoameriškega postmodernizma, brez katerega bi njeno trilogijo težko označili za postmodernistično. Trilogija, katero sestavljajo romani Hiša duhov, Hči sreče in Portret v sepiji, nam predstavi magično-realistično sago družine del Valle. Njeno trilogijo bi lahko označili kot življenjepis, saj so njeni literarni liki, ki nastopajo v delih, pravzaprav podobe realnih oseb iz pisateljičinega življenja, vendar so v opisih pretirani in imajo predvsem ženski liki superiorno vlogo, saj je ženske osebe v romanih izoblikovala po feminističnih idejah. Prav tako kot prikazani liki pa je tudi politika imela pri njej pomembno mesto. Dogodke iz preteklosti je poskušala obnoviti z ustvarjanjem drugačnih, alternativnih različic, s tem pa je zadevala ob spomin uradne zgodovine. Magija in realnost sta v vseh treh romanih močno prepleteni, saj sta obe ravni, nadnaravna in realna, enakovredni. Tako je nadnaravni dogodek opisan kot nekaj povsem običajnega in navadnega, v pripoved pa je vključen kot sestavni del resničnosti. Takšno nenavadno resničnost pa v magičnem realizmu poleg nadnaravnih elementov oblikujejo še ciklični čas in alternativna zgodovina.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: Isabel Allende; Hiša duhov; Hči sreče; Portret v sepiji; magični realizem; postmodernizem; feminizem
Objavljeno: 13.08.2009; Ogledov: 3809; Prenosov: 280
.pdf Celotno besedilo (537,29 KB)

2.
3.
4.
Likovni koncept in njegova realizacija
Doroteja Gomboc, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Likovni koncept in njegova realizacija vključuje predstavitev ustvarjalnih izkušenj, povezanih z oblikovanjem in realizacijo konceptualiziranega projekta, imenovanega Eksteriorizacija linije. Del vsebine zajema opis posameznih korakov ustvarjalnega procesa in s tem predstavitev lastnega projekta. Praktični opisni del je podkrepljen s teoretično vsebino, ki je plod dolgotrajnega proučevanja raznovrstnih virov in literature. Zajema pregled dogajanj zgodovine likovne umetnosti dvajsetega stoletja s poudarkom na konceptu in konceptualni umetnosti. Nastanek diplomskega dela je povezan z željo po predstavitvi osebne konceptualno-ustvarjalne izkušnje ter poglobljenem raziskovanju omenjenega likovno umetniškega področja.
Ključne besede: modernizem, postmodernizem, konceptualna umetnost, koncept, Eksteriorizacija linije, projekt, multimedija.
Objavljeno: 22.04.2009; Ogledov: 3038; Prenosov: 521
.pdf Celotno besedilo (12,44 MB)

5.
6.
UMETNIK POSTANE BLAGOVNA ZNAMKA
Maja Hodošček, 2009, diplomsko delo

Opis: Predmet diplomske naloge je status umetnika v dobi agresivnega neoliberalnega sistema, ki si prilašča vsa družbena polja v zameno za finančne koristi in širjenju družbene moči, kakor tudi preučevanje elementov, ki odločilno vplivajo na sistem sodobne umetnosti in sodobnega umetnika. Konceptualna umetnost je poskušala izničiti fetišistično dimenzijo muzealske strukture 50-ih let, vendar je na koncu nehote prispevala k okrepitvi umetniškega sistema, saj je omogočila nov tip razstave, ki jih obvladuje kurator, za katerega je značilen izrazit avtorski pristop. Sodobni umetniki privzamejo dediščino konceptualne umetnosti, ideja je temeljni vzgib dela, vendar realizacija te ideja postaja vedno bolj spektakularna, determinirana z ogromnimi produkcijskimi stroški. Sodobni umetniki svoja dela producirajo v več nakladah, najemajo ogromne studie s številnimi zaposlenimi. Postavijo se v vlogo menedžerja, ki skrbi, da produkcija teče nemoteno in po točno določenih navodilih. Muzeji in galerije se od 90. let naprej korenito popularizirajo in širijo spekter svoje dejavnosti. Sodobna umetnost se razvija predvsem v mednarodnem kontekstu, njen razvoj je vedno bolj intenziven in vse prisoten. Sodobni umetniki se povezujejo z mednarodnimi korporacijami, za katere ustvarjajo vizualne podobe, industrijske izdelke. Narašča število bienalov, katerih namen je pridobitev čim večjega števila obiskovalcev. Sodobna umetnost se je znašla v globaliziranem svetu, ki omogoča izjemno hiter pretok informacij, mobiliziranost, ter skoraj neomenjen trg.
Ključne besede: konceptualna umetnost, postmodernizem, umetniški trg, prilaščanje moči, strategije promocije, tržne strategije.
Objavljeno: 09.10.2009; Ogledov: 1998; Prenosov: 353
.pdf Celotno besedilo (2,56 MB)

7.
ALOJZ IHAN - PESNIK, PISATELJ IN ESEJIST
Veronika Mravljak, 2010, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela Alojz Ihan — pesnik, pisatelj in esejist je bil, predstaviti Ihanovo literarno ustvarjanje na podlagi petih tematskih sklopov, in sicer ljubezen, vera, življenje : smrt, umetnost : znanost in živali. Izziv pri iskanju podobnosti in razlik je bil, povezati fabule treh različnih literarnih zvrsti (poezije, proze in esejistike), v katerih se način komunikacije z bralci precej razlikuje. Diplomsko delo je bilo teoretično zastavljeno in je nastalo s poglobljenim študijem literature in virov. Metode dela so bile naslednje: deskriptivna metoda (življenjepis Alojza Ihana), komparativna metoda (primerjanje tematskih sklopov ljubezen, vera, življenje : smrt, umetnost : znanost in živali v poeziji, prozi in esejih ter iskanje podobnosti in razlik), metoda klasifikacije (umestitev literarnega ustvarjanja Alojza Ihana v slovenski prostor in književnost) ter metoda analize in sinteze (analiza pesmi, romanov in esejev, razčlenitev vsebine, sestavljanje ugotovljenih dejstev v novo celoto). Pri analiziranju in sintetiziranju Ihanovih literarnih del se je pokazalo, da se določeni motivi (na primer Jezus Kristus), teme (na primer človeške lastnosti Jezusa Kristusa) in literarna mnenja (na primer Jezus Kristus je poudarjal vero v človekovi intimi) pojavljajo v vseh treh literarnih zvrsteh, v katerih je ustvarjal. Sporočilnost pesmi ali tema romana se nadgradi v esejih, v katerih je literarno mnenje podprto s številnimi raznolikimi argumenti.
Ključne besede: poezija, proza, esejistika, tematski sklop, fabula, postmodernizem, ironija
Objavljeno: 22.04.2010; Ogledov: 3596; Prenosov: 281
.pdf Celotno besedilo (635,93 KB)

8.
SLOVENSKI ROMAN NA PRELOMU TISOČLETJA
Barbara Majhen, 2010, diplomsko delo

Opis: Dvajseto stoletje je čas romana, ki je pomembno vlogo odigral po letu 1990 tudi na Slovenskem in v tem času doživel veliko sprememb. Diplomsko delo vsebuje interpretacijo trinajstih romanov, izdanih od leta 1990 do 2010. Temu primerno je dodeljen tudi naslov diplomskega dela, in sicer Slovenski roman na prelomu tisočletja. Cilj in namen diplomske naloge je interpretacija posameznih romanov in sistematično vključevanje virov (romanov) v dinamiko romana 20. stoletja. S tem dokazujemo smeri in tokove tedanjega časa in odkrivamo nove smeri, ki se pojavljajo v izbranem korpusu. Uvodne besede so namenjene romanu dvajsetega stoletja in aktualni študiji o tradicionalnem modificiranem slovenskem romanu. S pomočjo posameznih študij so v diplomskem delu določene smeri in dinamika slovenskega literarnega dogajanja ob koncu dvajsetega stoletja. Z viri, oziroma s posameznimi interpretiranimi romani, so na podlagi idejnih, tematskih, slogovnih in jezikovnih sestavin posameznih romanov te smeri potrjene ali ovržene. Slovenski roman po 1990 letu še vedno ohranja nekaj postmodernističnih in modernističnih prvin, prav tako ni vredno zanemariti realizma, ki pa se v novejših romanih pojavlja v novih oblikah. Sodobni roman prinaša novosti predvsem na področju erotike, fantastike in humorja. Eksistencializem je prisoten v vseh virih, saj je prav vsak roman in z njim glavni junak podvržen vprašanju bivanjskega in človeškega obstoja, kar jih dela tragične. V izbranem korpusu je opazen tudi velik politični vpliv na avtorje tega časa (razpad Jugoslavije, osamosvojitev Slovenije, čas pod fašističnim režimom).
Ključne besede: roman, sodobni slovenski roman, modernizem, postmodernizem, eksistencializem, postrealizem, vojna, erotika, fantastika, humor
Objavljeno: 07.01.2011; Ogledov: 2942; Prenosov: 364
.pdf Celotno besedilo (878,58 KB)

9.
MEDBESEDILNOST V ROMANIH DRAGA JANČARJA
Martina Potisk, 2011, diplomsko delo

Opis: Osnovni namen diplomske naloge je bila analiza romanov Draga Jančarja z vidika načinov medbesedilnega sklicevanja, tj. citatnih figur in zvrsti, in določitev prevladujočih navezav. Na podlagi dejstev o slovenski postmodernistični literarni produkciji je prikazan položaj slovenskega romana v postmodernizmu s kratkim pregledom Jančarjevih romanov. Ob tem je razložena povezanost med medbesedilnostjo, metafikcijo in postmodernizmom, s poudarkom na podrobnejši členitvi posameznih opredelitev, pojmovanj in pojavov medbesedilnosti. Popis vseh ključnih medbesedilnih navezav je pokazal, da so poleg tradicionalnih medbesedilnih figur in zvrsti ter postmodernistične citatnosti prisotne tudi številne inovativne navezave novejšega izvora. Z uporabo medbesedilnosti namreč skuša pisatelj doseči verodostojno posredovanje fabule in ustvariti poglobljeno idejno zasnovo, zaradi česar je razumevanje medbesedilnih navezav nepogrešljivo za uspešno celovito dojemanje literarnega dela.
Ključne besede: postmodernizem, roman, Drago Jančar, medbesedilnost, metafikcija, terminološke opredelitve, citatnost, načini medbesedilnega sklicevanja, predloge, medbesedilne figure in zvrsti
Objavljeno: 23.03.2011; Ogledov: 3214; Prenosov: 576
.pdf Celotno besedilo (3,02 MB)

10.
POETIKA KRATKE PROZE ANDREJA BLATNIKA
Sanda Gajsar, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Poetika kratke proze Andreja Blatnika preučuje pet Blatnikovih do sedaj napisanih zbirk kratke proze, in sicer Šopki za Adama venijo (1983), Biografije brezimenih (1989), Menjave kož (1990), Zakon želje (2000) in Saj razumeš? (2009). Andrej Blatnik je, skupaj z Igorjem Bratožem, Alešem Debeljakom, Juretom Potokarjem in drugimi, ena osrednjih osebnosti tako imenovane slovenske postmoderne generacije. Mlajša generacija začne v osemdesetih in devetdesetih letih 20. stoletja uvajati postmodernistično prozo, ravno vzpon postmodernizma pa je eden izmed glavnih razlogov za razširitev kratke zgodbe. Blatnik pri opredeljevanju kratke zgodbe postavi samo dve določili, in sicer da je kratka in da je zgodba. Blatnikove kratke zgodbe se najbolje pokažejo na ravni teme, ki je vedno marginalija, ta premik od velikih zgodb k majhnim pa prinaša tudi spoznanje o enakovrednosti in enakopomenskosti velikega ter majhnega. Tematski premik v intimizem v ospredje postavi majhne in intimne zgodbe o vsakdanjih ljudeh. Minimalizem odlikuje čut za atmosfero in zanimanje za intimne podrobnosti medčloveških odnosov, Blatnikove kratke zgodbe pa prikazujejo minimalistični subjekt, pri katerem je njegov intimni svet vedno pomembnejši od zunanjega dogajanja. Subjekti, ki so pri Blatniku večinoma moškega spola, odražajo vsakdanje preproste ljudi, ki se ukvarjajo z običajnimi problemi sodobnega človeka. Največji težavi se kažeta v minevanju, saj je subjekt nenehno ujet v labirinte časa, ter v nezmožnosti medsebojne komunikacije, ki še dodatno zaostri partnerske odnose in je tematska stalnica v vseh Blatnikovih zbirkah kratke proze.
Ključne besede: kratka zgodba, postmodernizem, minimalizem, intimizem, medosebni odnosi, minevanje, komunikacija
Objavljeno: 23.03.2011; Ogledov: 2598; Prenosov: 347 
(1 glas)
.pdf Celotno besedilo (651,90 KB)

Iskanje izvedeno v 0.26 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici