| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 7 / 7
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
NEKATERI ZGODOVINSKI, PRAVNI, RELIGIOZNI TER SOCIOLOŠKI VIDIKI ZAKONSKE ZVEZE IN RAZVEZE
Brigita Cug, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo analizira in opisuje nekatere zgodovinske, pravne, religiozne in sociološke vidike zakonske zveze in razveze. V vsakem vidiku sta hkrati vključeni tako zakonska zveza kot razveza. Omenjeni vidiki zajemajo temeljne pojme in spoznanja, vezana na sledeča področja: zgodovinski vidik: pravna zgodovina razvoja zakonske zveze skozi posamezna obdobja, razvoj zakonskega prava od kraljevine SHS vse do Republike Slovenije ter kratka zgodovina razveze starih civilizacij; pravni vidik: pojem in načela zakonskega prava; pogoji za sklenitev in veljavnost zakonske zveze; namen, oblike, pristojnost in postopek za sklenitev zakonske zveze; neveljavnost zakonske zveze in njene oblike ter pravne posledice zakonske zveze; razveza zakonske zveze; razdelitev razveznih razlogov; določila zakonskih sporov v Republiki Sloveniji, ravni razveznega procesa, svetovalni razgovor in mediacija; religiozni vidik: zakonsko pravo Katoliške cerkve; krščanski zakon in priprava nanj, zakonska privolitev in njene hibe; zakonski zadržki in njihova razdelitev; poveljavljanje zakona; pomen zakonske zveze in družine z vidika Katoliške cerkve za celotno družbo; odnos nekaterih cerkva in religij do razveze; sociološki vidik: poroka in zakon danes, pravice v zakonu, miti v zakonu, razlogi za zakon, institucionalni in medosebni vidik zakona ter njegove klasifikacije; ljudje, ki niso sposobni za zakon; odnosi po poroki z razširjeno družino; smernice za uspešen zakon; pomen in vloga zakonske zveze in razveze nekoč in danes; dogajanje pred in med razvezo pri partnerjih in otrocih. Ob koncu sta hkrati predstavljena tako pravni kot sociološki vidik glede posledic zakonske zveze na družino. Znotraj tega so opisane pravne posledice razveze zakonske zveze tako med obema partnerjema kakor v razmerju staršev do otrok in tudi življenje bivših zakoncev ter otrok po razvezi. Delo je teoretično, s poudarkom na primerjavi navedenih vidikov.
Ključne besede: zakonska zveza, razveza, družina, otrok, roditeljska pravica, RKC, država, slovenska postmoderna družba, zgodovinski, pravni, religiozni in sociološki vidiki zakonske zveze in posledice njenega prenehanja.
Objavljeno: 14.10.2010; Ogledov: 4092; Prenosov: 681
.pdf Celotno besedilo (2,21 MB)

2.
KRIZE OSEBNOSTIH IDENTITET V VRTINCU POSTMODERNE DRUŽBE (KRIMINOLOŠKI VIDIK)
Damijan Donko, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava temo, ki se tiče prav vseh ljudi, ne glede na to, ali se tega sploh zavedamo. Gre za osebnostno identiteto, njeno iskanje, vzpostavljanje in krizo le-te v družbi, kjer živimo. Prav ta pojem sodobne družbe naredi to temo zanimivo in posebno, kot je posebna današnja družba, družba neštetih protislovij in absurdov. Diplomsko delo zajema v bistvu dva sklopa vprašanj, ki se seveda tematsko močno povezujeta in dopolnjujeta. Začenši s samim pojmom identitete, prvi sklop vprašanj predstavi različne poskuse definiranja pojma identitete, kratek zgodovinski razvoj vprašanja identitete ter razliko identitete od sebstva. Gre torej za vzpostavitev in predstavitev samega pojma identitete. Sledijo pogledi nekaterih temeljnih teorij, ki zadevajo to tematiko, od psiho-dinamičnih, preko psiho-socialnih do čisto socialno-konstruktivističnih. Kot drug sklop vprašanj pa je predstavljeno ozadje identitete kot svet, v katerem živimo. S pojmom sveta je mišljena sodobna družba, tako imenovana postmoderna družba, njene zakonitosti, značilnosti in vsa njena protislovja. Rdeča nit je seveda posameznik, ki se mora nenehno »najti«, uspeti, zadovoljiti in »se uresničiti« v tej družbi, ki mu (navidezno) ponuja nešteto možnosti za zadovoljitev še tako specifičnih potreb in želja. Gre torej za pojem in problem individualizacije, ki bi naj pomenila pot k sreči, duševnemu miru posameznika, vendar pa je na žalost v večjem delu zgolj nenehno iskanje smisla, reflektiranje v preteklost, mišljenje o prihodnosti in pozabljanje na sedanjost, ki prej rezultira v krizi osebnostne identitete kot pa v sami sreči in notranjem zadovoljstvu. Tako torej drugi sklop diplomskega dela skuša približati »duh današnje družbe«, najprej s primerjanjem predmoderne, moderne in postmoderne dobe, nato pa obravnava tudi nekaj najpomembnejših pojavov, ki so značilni za našo, torej postmoderno (postmodernistično) družbo in kateri imajo najmočnejši vpliv na dojemanje, oblikovanje posameznikove identitete, njeno krizo in skorajšnjo zavestno ali nezavedno izgubo. V prvi vrsti gre za sam proces individualizacije, ki pomeni v bistvu nenehno iskanje lastne identitete v svetu neštetih možnosti, odločitev, tveganj in nevarnosti. Podrobneje je izpostavljen problem globalizacije skozi pogled globaliziranega kapitala in lokalizacije revščine v odnosu z dojemanjem neponovljivega časa, ki dejansko ustvarja »dva svetova« ljudi, torej tudi dvoje čisto različnih identitet, ki pa se absurdno povezujejo v iskanju in razreševanju problemov v zvezi z identiteto obojih. V tem delu je s kriminološkega vidika opozorjeno tudi na dojemanje revščine kot zločina, kot posledice in vzvoda strukturnega nasilja v družbi. Tematika samega dela se nadaljuje z obravnavo »zapovedane sreče« v zvezi s potrošništvom, ki vsem ljudem nekako potihoma, nezavedno ukazuje in vsiljuje naše potrebe, zaradi česar nezavedno izbiramo točno določene življenjske vzorce oziroma življenjske stile, ki bi nam naj prinesli zadovoljstvo, žal pa se ne zavedamo, da so naše želje, po zadovoljitvi katerih hrepenimo, v bistvu skonstruirane »zunaj« nas in primarno ne izhajajo iz nas samih, zaradi česar skoraj nikoli ne moremo najti tistega duševnega miru, ki bi nas notranje izpopolnil in nam dal občutek samouresničitve v različnih situacijah. V tem kontekstu je s kriminološkega vidika pozornost namenjena kriminalnemu življenjskemu stilu kot alternativi oziroma odgovoru na posameznikovo nezmožnost samoaktualizacije v tisti meri, ki bi iz posameznika naredila kreativno, zadovoljno bitje, ki ne bi rabil izraziti svojih potlačenih ambicij v destruktivnih, delikventnih in deviantnih ravnanjih, ki predstavljajo nekakšen »kričeč« odgovor na vso breme, ki ga posamezniku nalaga družba s svojimi zakonitostmi, značilnostmi in zahtevami.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: osebnostna identiteta, postmoderna družba, individualizacija, globalizacija, družina, strukturalno (sistemsko) nasilje, heteronomno delo, potrošništvo, revščina, kriminalni življenjski stil, deviantnost, strah.
Objavljeno: 01.02.2011; Ogledov: 3053; Prenosov: 547
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)

3.
Primerjava razširjene družine v postmoderni družbi med Španijo in Slovenijo
Danica Job, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava razširjeno družino v postmoderni družbi v Sloveniji in Španiji. V teoretičnem delu so predstavljeni pojem družine, postmoderna družba, tipizacija družine, strukturne spremembe družinskega življenja, razširjena in modificirana razširjena družina, primerjava slovenske in španske družbe ter primerjava posameznikov v razširjeni družini med družbama. V empiričnem delu smo s pomočjo anketnih vprašalnikov dobili vpogled v razširjene družine v slovenski in španski družbi. Pri španskih anketirancih smo zajeli tiste, ki živijo na Kanarskih otokih. Primerjali smo velikost družin, v kakšni družini so odraščali, fizično oddaljenost, emocionalno in materialno navezanost na stare starše ter strice in tete kot člane razširjene družine. Pozornost smo posvetili razlogom, zakaj družine živijo v razširjeni družini. Poskušali smo ugotoviti, ali bi družine še naprej živele v razširjeni družini, če bi imele možnost živeti drugje, ali ne ter zakaj ne. V poglavju o preverjanju hipotez smo strnili vse ugotovitve, do katerih smo prišli med izdelavo diplomske naloge. Delo prikazuje pomembnost tako razširjene družine kot modificirane razširjene družine za vse družinske člane.
Ključne besede: razširjena družina, postmoderna družba, modificirana razširjena družina, španska družba, slovenska družba
Objavljeno: 03.06.2013; Ogledov: 1557; Prenosov: 431
.pdf Celotno besedilo (2,20 MB)

4.
Nekateri sociološki vidiki odnosa do posilstva v postmoderni družbi
Mateja Praprotnik, 2013, diplomsko delo

Opis: Ko slišimo besede, kot so spolno nasilje, spolna zloraba ali posilstvo, imamo svoje predstave in svoja dojemanja glede teh grozovitih dejanj. V teoretičnem delu našega diplomskega dela smo se osredotočili na pojem in problematiko posilstva. Posilstvo predstavlja akutno obliko spolne zlorabe, katerega so lahko deležne tako ženske, moški, starostniki kot tudi otroci. V družbi se pojavlja že več stoletij, a vsako obdobje ima nanj drugačen pogled, družba nanj tudi različno reagira. V teku stoletij so se tako pojavili določeni miti o posilstvu, ki so se globoko zasidrali v mišljenje človeške družbe. V diplomskem delu smo izpostavili tudi nekatere vidike, in sicer psihološki, zdravstveni, pravni, sociološki in feministični vidik. Vsak izmed teh ponuja opredelitev tega akutnega dejanja in razlaga njegove vzroke in posledice. Skozi naše delo smo ves čas izpostavljali predvsem žrtve posilstva, katerih število se med državami precej razlikuje. Na delež vplivajo različni dejavniki, ki so v tisti državi oz. tistem okolju prisotni. Vsak posameznik, ki doživi posilstvo, pa se na svoj način sooča tudi s posledicami, ki jih posilstvo prinaša. Te posledice se pri žrtvah lahko razlikujejo glede na spol, starost ali okolje, od koder žrtev izhaja, a kljub temu so psihološke posledice tiste, ki so, neodvisno od okolja, spola ali starosti, prisotne pri slehernem zlorabljenem posamezniku. Te posledice in samo obravnavo posilstva pa rešujejo organizacije, tako državne kot nevladne, ki smo jih v zadnjem poglavju tudi opredelili. V empiričnem delu smo s pomočjo anketnih vprašalnikov dobili vpogled v stališča in ocene posameznikov o posilstvu in nekatera njihova stališča analizirali glede na spol, starostno skupino, kraj bivanja ali izobrazbo. Pri preverjanju hipotez v zadnjem delu empiričnega dela smo strnili vse ugotovitve, ki smo jih pridobili med pisanjem diplomskega dela. Diplomsko delo nam tako daje vpogled v problematiko kaznivega dejanja posilstva, vpogled v stališča anketirancev in pokaže nam odnos Slovencev do posilstva v postmoderni družbi.
Ključne besede: družbeno okolje, miti o posilstvu, organizacije za pomoč žrtvam, posilstvo, posledice posilstva, postmoderna družba, spolno nasilje, spolna zloraba, storilci, zgodovina posilstev, žrtve.
Objavljeno: 16.10.2013; Ogledov: 1415; Prenosov: 165
.pdf Celotno besedilo (1,26 MB)

5.
Anomija v postmoderni družbi : zrcalo globalno varnostne politike
Jan Šuen, 2014, diplomsko delo

Opis: Država je postala ujetnica ekonomskega sistema, ki ga ni sposobna regulirati. Nova paradigma globalizacije, deregulacije in privatizacije gospodarstva, civilne družbe in države je družbo potisnila v stanje kronične anomije. Globalno tekmovanje za kapitalom in nenehno rastjo so postali novi stebri delovanja družbe, ki so nadomestili religiozne temelje predmoderne družbe. Priča smo spremembam, ki izničujejo ustaljene družbene mehanizme. Religijo, moralo in etiko nadomesti neoliberalna teorija in znanost. Globalni ekonomski sistem narekuje nenehne spremembe v družbi in prilagajanje toku kapitala. Spreminjanje in preoblikovanje narekujeta procesa globalizacije ter deregulacije medtem, ko privatizacija zmanjšuje moč države in zmožnost njenega samostojnega in učinkovitega ekonomskega delovanja. Ekonomija, njena vloga v družbi se po koncu hladne vojne drastično spremeni, se premakne v končni cilj, kateremu se podredi vsa družba in družbeni mehanizmi. Družbeni pojavi terorizma, korupcije in organizirane kriminalitete so glavni pokazatelji kronične anomije. Njihov obseg in vpetost v današnjem družbeno ekonomskem sistemu nakazuje na premo sorazmeren odnos med družbenimi pojavi kronične anomije in doseganjem ciljev neoliberalne družbe. Bolj se družba približuje ciljem nove paradigme večji je pritisk pojavov anomije na družbo. Postmoderna družba se nahaja pred ključnim zgodovinskim trenutkom. Sistemska kriza trenutnega družbenega sistema zmanjšuje sposobnost družbe za zamišljanje in uresničevanje smiselnih alternativ. Zmožnost zamišljanja alternativ se zmanjšuje skozi politično in civilno apatijo obenem pa so spremembe, ki jih doživlja družba nepredvidljive. To onemogoča napovedovanje končnega izida, ki ga bodo omogočile spremembe družbenega sistema.
Ključne besede: anomija, teorija anomije, postmoderna družba, varnostna politika, diplomske naloge
Objavljeno: 05.08.2014; Ogledov: 677; Prenosov: 115
.pdf Celotno besedilo (585,35 KB)

6.
7.
NOVI VIDIKI OČETOVSTVA V STARŠEVSKI VLOGI V POSTMODERNI DRUŽBI
Petra Drofenik, 2016, magistrsko delo

Opis: Družinsko življenje v modernih zahodnih družbah že nekaj desetletij doživlja korenite spremembe. Vloga očeta v družini se spreminja, k temu so pripomogle spremembe na vseh družbenih področjih. Vse več očetov se danes vključuje v odraščanje svojih otrok. Magistrsko delo z naslovom Novi vidiki očetovstva v starševski vlogi v postmoderni družbi obravnava vpliv očetovstva na življenje moških, predvsem vključevanje očetov v družinsko delo in njihovo aktivno vlogo. V prvem, teoretičnem delu, predstavimo nekatera izhodišča družbenega življenja v postmodernosti, ki so vplivala na spremenjene odnose v sodobni družini. Temu sledijo vidiki sodobnega starševstva, ki so se oblikovali skozi spremembe procesa odraščanja. Več pozornosti namenimo spreminjanju identitete očeta in novemu očetovstvu. V drugem, empiričnem delu, smo se osredotočili na moške in očete. Zanimalo nas je njihovo mnenje s področja odločanja za starševstvo, s področja participacije moškega na področju starševstva in družinskega življenja in s področja družinske politike države na področju starševskega varstva. Vključenost moških že v času nosečnosti in pa njihova prisotnost pri rojstvu otroka vsekakor pozitivno vpliva na njegovo nadaljnjo prisotnost po porodu, predvsem na samo vlogo očeta tako v partnerskem odnosu kot družinskih odnosih.
Ključne besede: postmoderna družba, postmoderna družina, postmoderen posameznik, sodobno starševstvo, novo očetovstvo
Objavljeno: 05.10.2016; Ogledov: 550; Prenosov: 145
.pdf Celotno besedilo (1,51 MB)

Iskanje izvedeno v 0.24 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici