| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
GOSPODARSKA KONKURENČNOST SAVINJSKE REGIJE
Helena Povh, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi so primerjane socialno-ekonomske spremembe v regiji po letu 1991 in njihov vpliv na konkurenčnost gospodarstva. Savinjska regija ima prehodno lego v Sloveniji in v Evropi. Naravnogeografsko jo zaznamuje krajinska pestrost in s tem velik turistični potencial. Gostota poselitve je nadpovprečna, demografska struktura je ugodna. Regijsko gospodarstvo so zaznamovale številne spremembe, kot posledica svetovnih gospodarskih trendov s prehodom v postindustrijsko družbo. Osamosvojitev Slovenije, tranzicija in prehod na tržno gospodarstvo so v začetku devetdesetih let v regiji povzročili hudo gospodarsko krizo. Industrija, kot nosilec gospodarske rasti regije, je temeljila na zastareli opremi. Delovno intenzivne panoge je zajel proces deindustrializacije, ki je povzročil vsesplošno družbeno krizo. Začel se je proces prestrukturiranja, ki je narekoval strukturne spremembe v gospodarstvu. Kmetijstvo je izgubljalo v ekonomskem pomenu regije, z integracijo znanosti in tehnologije se je zmanjšalo število zaposlenih v industrijskih dejavnostih. Sočasno s prestrukturiranjem sta potekala tudi procesa terciarizacije in kvartarizacije gospodarstva, začel se je povečevati pomen storitev. Kot posledica strukturnih sprememb v gospodarstvu je nastopila tudi preobrazba pokrajine. Nova družbena, politična in gospodarska prelomnica je nastopila z vstopom na skupni evropski trg. Z obdobjem globalizacije in tržno naravnane ekonomije, se poglabljajo razvojne razlike med regijami. Konkurenčno gospodarstvo temelji na novi industriji, ki zaposluje visoko izobraženo in inovativno usmerjeno delovno silo. Čeprav v dejavnostni strukturi prevladujejo storitve, je za regijsko gospodarstvo značilen nadpovprečen delež industrije. Steber regijskega gospodarstva ostajajo velike industrijske družbe, usmerjene v predelovalno dejavnost in gradbeništvo. Industrijska tradicija bo še naprej pomembna in perspektivna usmeritev, seveda ob potrebnem prestrukturiranju. Izobrazba zaposlenih in vlaganje v raziskovalno—razvojno dejavnost sta nizki, povezava med gospodarskimi objekti in regionalnimi institucijami znanja pa je premalo izkoriščena. Ena glavnih prednosti regije je strateško pomembna prometna lega, ki lahko ob vzpodbujanju podjetništva in izgradnji ustrezne infrastrukture izkoristi svoj človeški potencial in industrijsko tradicijo ter postane konkurenčna v Sloveniji in na globalnem trgu.
Ključne besede: deindustrializacija, delovno intenzivne panoge, tržna ekonomija, nova industrija, postindustrijska družba, terciarizacija, skupni evropski trg, konkurenčnost
Objavljeno: 17.02.2011; Ogledov: 1709; Prenosov: 195
.pdf Celotno besedilo (3,03 MB)

2.
Innovating measurement of economic success for more accurate information
Zdenka Ženko, Matjaž Mulej, 2011, izvirni znanstveni članek

Opis: Humankind lives now in the 'bubble and affluence economy', like never before. Thus, the currently used measures of economic success are obsolete and too onesided to provide effectively usable information any longer. When industrial society was the main economic activity, the results were measured inquantities. Society evolved to become innovative and is now becoming the affluent society destroying both the motivation for hard work (in order to have) and the natural preconditions of humankind's survival. A more requisite holistic approach is necessary, taking into account the complexity of the entire innovation process and creativity-based wellbeing.
Ključne besede: ekonomski razvoj, družbeni razvoj, postindustrijska družba, informacije, bruto domači proizvod, inovacije, inovativnost, uspešnost, merjenje, dialektična teorija sistemov, sistemi
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 396; Prenosov: 17
URL Povezava na celotno besedilo

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici