| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 87
Na začetekNa prejšnjo stran123456789Na naslednjo stranNa konec
1.
Informatizacija poslovanja nepremičninskih organizacij
Melita Bojić, 2021, magistrsko delo

Opis: Trg nepremičnin je zelo volatilen – v času konjunkture je v razcvetu, v času kriz v upadu. Gibanje cen in obseg prometa vedno določa razpoloženje lastnikov in investitorjev, ki se v nekem obdobju odločajo za investicije, dezinvesticije ali za nepremičninsko transakcijo, ki je posledica njihovih spremenjenih življenjskih ali poslovnih razmer. Slovenija je med državami, ki imajo enega najvišjih deležev zasebnega lastništva nepremičnin, zato je trg vedno aktiven. Po razpoložljivih podatkih Stanovanjskega sklada RS iz leta 2015 so lastniki večine stanovanj (91 %) bile fizične osebe, 6 % stanovanj je bilo v lasti javnega sektorja, lastniki 3 % stanovanj pa so bile druge pravne osebe. (STATISTIČNI URAD RS, 2021) Prodaja in nakup nepremičnin se je v svojih procesih, dokumentih, podatkovnih zbirkah in načinih dostopa do podatkov in dokumentov v zadnjih 30 letih zelo spremenila. Na spremembe je najbolj vplivala sprememba družbenega reda, ki smo jo doživeli v 90-ih letih prejšnjega stoletja, priključitev Slovenije Evropski uniji in harmonizacija domačih pravnih aktov z evropskim pravnim redom. V zadnjih tridesetih letih smo bili priča tudi neverjetnemu informacijskemu razvoju. Vse gospodarske in življenjske panoge so se zato temeljito spremenile, racionalizirale in modernizirale ter se preselile na splet. V zadnjem letu je napredek na področju digitalizacije pospešila tudi kriza covid-19. Med področji, ki se jih je ta kriza najbolj dotaknila, je tudi nepremičninsko področje. Zaradi omejitvenih ukrepov gibanja s ciljem zajezitve virusa je bilo neovirano kupiti ali prodati nepremičnino v večjem delu leta 2020 in v prvih tednih 2021 skoraj misija nemogoče. Želje ali potrebe po zamenjavi bivalne nepremičnine so se zaradi večtedenskega »lockdowna« bistveno povečale, saj je marsikdo ugotovil, da mu nepremičnina, v kateri biva, ne ustreza in jo je želel zamenjati. Digitalne rešitve so oglede nepremičnin v živo spremenile v virtualne. Klasične fotografije v nepremičninskih oglasih so vedno bolj dopolnjevali tudi video posnetki, ki se izdelujejo s pomočjo najnovejših multimedijskih orodij. Svetovne inovacije iz tega področja so se v zadnjih mesecih sočasno selile na lokalni trg. Panoramski posnetki okolice nepremičnin in 360-stopinjski videoposnetki njihovih interierjev spreminjajo resničnost v sodobno virtualno uporabniško izkušnjo. Do sedaj razvite spletne rešitve upravnih postopkov so se še bolj začele uporabljati, saj je bilo zaradi dela od doma moteno delovanje državnih organov, ki izvajajo najpomembnejše procese pri prenosu lastništva nepremičnin. Digitalizacija se nenehno razvija, trg nepremičnin pa vedno sledi vsem spremembam življenjskih trendov, zato se obe področji prepletata in dopolnjujeta. V nalogi je predstavljen razvoj področja nepremičninskega posredovanja od njegovega pravno potrjenega začetka leta 2003, stanje digitalnih rešitev na tem področju ter uporabniška izkušnja, ki je aktualna v tem trenutku. Nakazane so tudi smernice in predlogi prihodnjega razvoja. Če vas zanima tudi, kako je zaprašene arhive, polne papirnih dokumentov, nadomestila sodobna digitalna zbirka podatkov, vabljeni k branju raziskave.
Ključne besede: nepremičnine, nepremičninsko posredovanje, zemljiška knjiga Geodetska uprava RS, REN-Register nepremičnin, umetna inteligenca.
Objavljeno: 29.06.2021; Ogledov: 58; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (3,55 MB)

2.
PREVAJANJE IN UPORABA J1 PRI POUČEVANJU NEMŠČINE KOT TUJEGA JEZIKA
Martina Tašner, 2020, magistrsko delo

Opis: Metodologija poučevanja tujega jezika se je skozi stoletja močno spreminjala ter s tem tudi vloga prevajanja in uporaba tujega in maternega jezika, kar je privedlo do ločevanja med poučevanjem tujega jezika, ki je usmerjeno v jezikovno rabo, in poučevanjem, ki je usmerjeno v analizo jezika. Takšno razlikovanje je prevladovalo v posameznih zgodovinskih obdobjih in se kazalo v številnih metodah, kot npr. slovnično-prevajalni metodi, direktni metodi, avdiolingvalni metodi, posredovalni metodi in kasneje v komunikacijskem pristopu. V teoretičnem delu smo najprej utemeljili pojme materni jezik, drugi jezik, tuji jezik, prevajanje in tolmačenje ter jezikovno posredovanje. Preučili smo posamezne jezikovne metode oziroma pristope ter se osredinili na uporabo J1 in TJ ter vlogo prevajanja. Literatura si je glede uporabe J1 in TJ zelo neenotna, saj številni teoretiki navajajo le pozitivne in negativne vidike, ki služijo le kot vodilo, kajti na koncu je odločitev, kdaj in koliko uporabljati materni jezik pri poučevanju tujega jezika, prepuščena učiteljem. V tem kontekstu smo pojasnili pozitivne in negativne strani uporabe J1 ter pozitivne in negativne strani uporabe prevajanja. Predstavili smo Skupni Evropski jezikovni okvir (SEJO), ki je pomemben dokument za jezikovno poučevanje in za katerega lahko trdimo, da vse bolj prevzema vlogo novega sodobnega pristopa. V literaturi lahko pogosto zasledimo nenatančno in dvoumno uporabo izrazov prevajanje in tolmačenje, ki naj bi bilo (ali pa tudi ne) prisotno v razredu pri poučevanju tujega jezika na osnovnošolski ali srednješolski ravni. Pogosto ni natančne obrazložitve, da gre pri tem za jezikovno posredovanje, ki ga ne moremo enačiti s strokovnim oziroma poklicnim prevajanjem in tolmačenjem. Iz tega razloga smo si pogledali, kako SEJO definira pojem prevajanja oziroma jezikovnega posredovanja. V magistrski nalogi smo v prvem delu empiričnega dela s pomočjo anketnih vprašalnikov, pripravljenih za dijake 2. letnikov različnih srednjih šol, ugotavljali, kolikšno je razmerje uporabe J1 in TJ pri nemščini kot drugem tujem jeziku. Zanimalo nas je, kako so dijaki zadovoljni z razmerjem uporabe J1 in TJ, saj pri takšnih stvareh pogosto nimajo možnosti soodločanja. Zanimalo nas je, kaj konkretno poteka v J1 in kaj v TJ in ali dijaki vrednotijo mešano uporabo materinščine in tujega jezika kot pomembno in uporabno sporazumevalno dejavnost ali ne. V drugem delu empiričnega dela smo se posvetili trem učbeniškim kompletom za poučevanje nemščine kot drugega tujega jezika, saj nas je v pričujoči raziskavi zanimalo, ali vsebujejo kakršnekoli naloge, kjer bi se od učencev zahtevalo prevajanje oziroma jezikovno posredovanje. Analiza raziskave je pokazala, da je delež uporabe TJ večji kot delež uporabe J1, vendar se nekoliko razlikuje na posamično šolo. Ugotovili smo, da več kot polovici dijakov (56 %) razmerje uporabe J1 in TJ, ki ga zaznavajo pri pouku nemščine, zelo ustreza, 24 % ne ustreza in 20 % vprašanih je vseeno, kolikšna je uporaba J1 in TJ. Ugotovili smo, da so si dijaki iz vseh treh srednjih šol relativno enotni, kaj poteka v J1 in kaj v TJ. Ustno preverjanje in ocenjevanje znanja potekata samo v TJ, le en dijak od 88 je zapisal, da v J1. Tudi, kar se tiče ohranjanja discipline, so bili dijaki skoraj enotni, da učitelj uporablja predvsem J1, le nekaj izjem je zapisalo, da TJ. Pri ostalih dejavnostih, kot so podajanje navodil učitelja, razlaga snovi ter komunikacija med učiteljem in dijaki ter skupinsko delo, le-te potekajo po mnenju dijakov tako v J1 kot v TJ, torej v mešani obliki. Le dijaki Prve gimnazije Maribor so skoraj enotno podali mnenje, da pri njih razlaga snovi in komunikacija med učiteljem in dijaki potekata v TJ. Ugotovili smo, da je slaba polovica dijakov že bila soočena s prevajanjem oziroma jezikovnim posredovanjem ter da dva od treh učbeniških kompletov vsebujeta naloge, kjer se od dijaka zahteva prevajanje oziroma jezikovno posredovanje.
Ključne besede: jezikovno posredovanje, prevajanje, materinščina, drugi tuji jezik, nemščina, poučevanje tujega jezika
Objavljeno: 22.09.2020; Ogledov: 179; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (2,91 MB)

3.
NAPRAVA ZA PRESTREZANJE, DEKODIRANJE IN POSREDOVANJE SPOROČIL POZIVNIKOV ZA GSM MOBILNO OMREŽJE
Matic Krajšek, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo izdelali napravo za posredovanje sporočil pozivnikov za GSM mobilno omrežje. Seznanili smo se z vso potrebno tehnologijo, razvijanjem Windows IoT aplikacij, izdelali program, razvili grafični vmesnik in po komponentah sestavili napravo. Uporabnik lahko sedaj sporočila, ki so bila poslana na pozivnik, prejema tudi na svojem mobilnem telefonu.
Ključne besede: pozivniki, posredovanje, GSM omrežje, POCSAG
Objavljeno: 22.10.2019; Ogledov: 499; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (2,47 MB)

4.
Varstvo osebnih podatkov v ezdravju
Lara Knapić, 2019, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava eZdravje s pravnega vidika, s poudarkom na varovanju osebnih podatkov. Opredeljen je pojem eZdravje ter njegove prednosti in pomanjkljivosti. Glavna tema diplomske naloge je varstvo osebnih podatkov v eZdravju, njegova pravna ureditev na mednarodni in nacionalni ravni, ter pravna ureditev v Evropski uniji (v nadaljevanju EU). Diplomska naloga temelji na Zakonu o varstvu osebnih podatkov, Zakonu o pacientovih pravicah in aktih EU, ki zavezujejo našo državo. Na področju pravne ureditve varstva osebnih podatkov v EU so pomembne predvsem uredbe in direktive, upoštevajo pa se tudi drugi dokumenti institucij EU. Prav tako je potrebno pri varovanju osebnih podatkov spoštovati deklaracije in mednarodne pogodbe. V diplomski nalogi ugotavljam, da vsakodnevno prihaja do nezakonitih in nepooblaščenih vpogledov v zdravstveno dokumentacijo. Osebni podatki o zdravstvenem stanju namreč spadajo med občutljive osebne podatke, zato je še posebej potrebno njihovo varstvo. Prav tako je bistvena seznanitev pacienta z lastno zdravstveno dokumentacijo, ki je ena izmed njegovih temeljnih pravic. Pomembno področje predstavlja tudi posredovanje osebnih podatkov pacienta, ki je še posebej ogroženo. V primeru kršitev varstva osebnih podatkov ima posameznik na voljo kazenskopravno ali civilnopravno varstvo pri pristojnih organih.
Ključne besede: eZdravje, eHealth, varstvo osebnih podatkov, pacientove pravice, lastništvo podatkov, posredovanje osebnih podatkov pacienta, seznanitev pacienta z njegovo zdravstveno dokumentacijo, kršitve varstva osebnih podatkov
Objavljeno: 23.05.2019; Ogledov: 1182; Prenosov: 260
.pdf Celotno besedilo (695,73 KB)

5.
Proces vodenja bolnika s srčnim popuščanjem ob uporabi telemedicine v splošni bolnišnici Slovenj Gradec
Marija Potočnik, 2018, magistrsko delo

Opis: Bolezen srčnega popuščanja sodi med kronične bolezni, kjer število bolnikov strmo narašča. Bolezen ni ozdravljiva, zato je pomembno uspešno vodenje bolnika za kakovostno življenje z boleznijo vse do smrti. V Splošni bolnišnici Slovenj Gradec (SB-SG) imamo »standardno« obravnavo bolnikov s srčnim popuščanjem (SP), urejeno na najvišjem nivoju v Sloveniji. K temu pripomore specialistična Ambulanta za srčno popuščanje, ki deluje v SB-SG od 2007. V njej so bolniki s SP deležni nadstandardne obravnave. Kot novost pri njihovi obravnavi je SB-SG leta 2014 uvedla dodatno – telemedicinsko (TM) obravnavo, s pomočjo katere so bolniki še aktivnejše vključeni v proces obvladovanja bolezni. Z njo bolnika spremljamo »na daljavo« in ga dodatno podpiramo pri samozdravljenju v domačem okolju. Pokazalo se je, da ima TM spremljanje in podpora pozitivne klinične učinke in da je mogoče z njo drastično vplivati na pogostost in dolžino hospitalizacije bolnikov s SP. V zaključnem delu smo kot raziskovalno okolje izbrali TM center CEZAR v SB SG, ki je edini TM center v Sloveniji in predstavlja novost tako pri nas kot v evropskem merilu. Izdelali in primerjali smo »standardni« proces obravnave bolnika s SP v Ambulanti za SP v SB-SG ter proces, v katerem je v standardno obravnavo vključena še TM podpora. Ugotovili smo, da storitve TM le dopolnjujejo standardni model zdravljenja, ki ostaja v osnovi enak. TM storitve le prispevajo k bolj optimalni obravnavi bolnikov s SP. Ob njeni uporabi je bolnik še aktivneje vključen v proces zdravljenja. Ker je TM pristop nov, smo v diskusiji predstavili tudi dileme in pričakovanja, ki jih imamo pri zdravljenju z vključeno TM storitvijo.
Ključne besede: srčno popuščanje, telemedicinska storitev, proces zdravljenja, primerjava procesov, posredovanje podatkov 
Objavljeno: 14.01.2019; Ogledov: 785; Prenosov: 102
.pdf Celotno besedilo (4,79 MB)

6.
Obligacijskopravna vprašanja prevoza z Uberjem
Sašo Šilec, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo odpira in naslavlja obligacijskopravna vprašanja prevoza z Uberjem, pod predpostavko, da bi ta s svojim delovanjem prodrl tudi na trg Republike Slovenije. Za ustrezno preučevanje obligacijskopravnih vprašanj je potrebno poznavanje delovanja digitalne pametne platforme in poteka prevoznih storitev z uporabo mobilne aplikacije Uber, kar je predstavljeno v uvodnih poglavjih. V slednjih so izpostavljeni tudi posamezni problemi in izzivi, ki jih prinaša digitalizacija ponujanja različnih storitev, s poudarkom na konkretnem primeru prevozov z Uberjem. Problematika delovanja in ponujanja storitev preko mobilne digitalne platforme ob pomoči istoimenske mobilne aplikacije je izjemno široka in posega na različna pravna področja. Med pomembnejšimi so predvsem javnopravna vprašanja različnih dovoljenj, vprašanja statusa voznikov z vidika delovnega prava in pa obligacijskopravna vprašanja, ki vplivajo predvsem na uporabnike tovrstnih storitev. Zdi se, da so med naštetimi najmanj raziskana obligacijskopravna vprašanja, ki so predmet magistrskega dela. Ker je Slovenija od leta 2004 članica EU in v njej ob vseh nacionalnih pravnih predpisih veljajo tudi predpisi, ki so del prava EU, hkrati pa je trg Republike Slovenije tudi del notranjega trga EU, na katerem veljajo specifična pravila, je predstavljena tudi problematika z vidika prava EU. Pri tem je posebej izpostavljena sodba Sodišča EU v zadevi Asociación Profesional Elite Taxi proti Uber Systems Spain SL ter mnenje generalnega pravobranilca Szpunarja. Kljub temu, da se Sodišče EU in generalni pravobranilec v predstavljeni zadevi nista ukvarjala z obligacijskopravnimi vprašanji, lahko nekateri njuni zaključki in pomisleki služijo kot usmeritev pri iskanju odgovorov na obligacijskopravna vprašanja. Med slednjimi je izpostavljena problematika povezana s sklenitvijo pogodbe med osebami, ki so udeležene pri prevozu z Uberjem, to so uporabnik, upravljavec platforme in voznik. Glavno vprašanje, ki predstavlja osrednji del magistrskega dela je vprašanje pravne narave posameznega obligacijskopravnega razmerja. Pri iskanju odgovora na slednje so upoštevane možnosti, da gre za sklenitev posredniške, špedicijske ali prevozne pogodbe, pri vsaki izmed njih pa so predstavljeni tudi argumenti za in proti podreditvi razmerja posameznemu pogodbenemu tipu. Poleg vprašanja pravne narave razmerja so obravnavana še vprašanja trenutka sklenitve pogodbe in vsebine le-te, predvsem z vidika vključevanja splošnih pogojev pogodbe, ki jih uporabnikom v sprejem ob registraciji predloži Uber, in vprašanje sankcij za kršitev pogodbe.
Ključne besede: Prevozna pogodba, taksi prevoz, Uber, odškodninska odgovornost Uberja, splošni pogoji poslovanja, posredovanje pri sklepanju prevozne pogodbe.
Objavljeno: 12.12.2018; Ogledov: 642; Prenosov: 171
.pdf Celotno besedilo (525,54 KB)

7.
POLOŽAJ, POMEN IN VLOGA INSTITUTA NEPREMIČNINSKE AGENCIJE PRI PROMETU Z NEPREMIČNINAMI V SLOVENSKEM PRAVNEM PROSTORU
Matej Džordžević, 2016, diplomsko delo

Opis: Skozi analiziranje pravnih virov, ki urejajo konstituiranje in delovanje nepremičninskih agencij v slovenskem pravnem prostoru sem ugotovil, da pravni viri, ki urejajo področje konstituiranja in delovanja nepremičninske družbe urejajo to področje na zelo ustrezen način in, da je možno relativno hitro, to je v nekaj tednih, ustanoviti nepremičninsko družbo in jo seveda tudi vpisati v sodni register ter jo narediti sposobno za delovanje na trgu. Hitrost je v veliki meri odvisna predvsem od pripravljenosti samega ustanovitelja in od njegovega sprejemanja odločitev za izpolnitev zakonskih predpostavk, ki so nujne za samo ustanovitev firme in njeno delovanje na trgu. Ugotovil sem tudi, da lahko nepremičninska agencija hitro po vpisu v sodni register postane v celoti sposobna opravljati svojo dejavnost na trgu, ker lahko vse dokumente, ki jih predpisujejo posamezni pravni viri pripravi relativno zelo hitro in jih ni veliko. Seveda je to v veliki meri odvisno od znanja subjektov, ki vodijo to podjetje, največkrat od ustanoviteljev samih. Prav tako sem ugotovil, da se je stanje na področju nepremičninskega posredovanja po sprejemu Zakona o nepremičninskem posredovanju(v nadaljevanju ZNPosr. Ur.l.RS št.42/2003) vsekakor zelo izboljšalo, ker je zakon določil nepremičninskim družbam in nepremičninskim posrednikom pogoje za opravljanje posredovanja, pravila za varno in skrbno poslovanje pri nepremičninskem posredovanju, pristojnosti ministrstva za okolje in prostor, javne evidence o posredovanju z nepremičninami, strokovne podlage za ocenjevanje tržne vrednosti nepremičnine in inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem zakona(1.člen ZNPosr.). V času, ko je bil sprejet Zakon o nepremičninskem posredovanju sem bil direktor nepremičninske agencije in sem se na trgu srečeval z nepremičninskimi agenti, katerih znanje je bilo zelo pomanjkljivo, tako, da sem na svoje oči videl kako neurejeno je bilo stanje na tem področju pred sprejetjem ZNPosr. Večji del poslov nepremičninskega posredovanja je bil v domeni sive ekonomije. To neurejeno stanje je za uporabnike in nepremičninske družbe pomenilo bistveno večjo nevarnost poslovanja in implementacija (ZNPosr.) pomeni za vse sodelujoče na trgu nepremičnin zelo veliko. Natančna določitev pogojev za delo nepremičninskim agencijam je prinesla na to področje predvsem več reda in dala možnost inšpekcijskim službam, da veliko učinkoviteje izvajajo kontrolo poslovanja. To posledično pomeni, da so potencialni uporabniki storitev nepremičninskih podjetij dobili na drugi strani veliko bolj verodostojne pravne subjekte, na katere se lahko pri opravljanju predmetnih storitev veliko bolj zanesejo. Iz prakse lahko trdim, da ta zakon pomeni za integriteto nepremičninskih posrednikov in agencij zelo veliko. Nepremičninske družbe morajo imeti po (ZNPosr) sklenjena zavarovanja, ki krijejo odgovornost nepremičninske družbe za ravnanja vseh nepremičninskih posrednikov in drugih oseb, ki za nepremičninsko družbo bodisi na podlagi pogodbe o zaposlitvi bodisi na drugi pravni podlagi opravljajo posle v prometu z nepremičninami(3. Točka 6. člena ZNPosr.) , kar daje njihovim strankam zagotovilo, da bodo v primeru storjenih napak pri posredovanju izvedenega pravnega posla s strani nepremičninske agencije dobile za to primerno odškodnino. Osebe, ki opravljajo dejavnost posredovanja morajo pridobiti licenco za opravljanje posredovanja v prometu z nepremičninami, kar pomeni, da gredo posredniki, ki delajo za nepremičninske agencije, skozi nek relativno kvaliteten sistem izobraževanja, sploh pa morajo že na začetku imeti zadostno stopnjo izobrazbe, ker drugače sploh ne morejo pristopiti k opravljanju izpita. Dejansko stanje nepremičnine morajo ugotoviti nepremičninske agencije s posebno skrbnostjo, kar pomeni, da morajo na podlagi skrbnega ogleda preveriti ali ima nepremičnina očitne napake oziroma pomanjkljivosti, ki vplivajo na uporabnost oziroma ceno nepremičnine(2. točka 23. člena ZNPosr).
Ključne besede: nepremičninska družba, nepremičninska agencija, Zakon o nepremičninskem posredovanju, posredovanje v prometu z nepremičninami, dejansko stanje nepremičnine, položaj instituta nepremičninske agencije, notar, odvetnik, fizična oseba, preverjanje dejanskega stanja nepremičnine, cenitev nepremičnine, preverjanje pravnega stanja nepremičnine
Objavljeno: 29.05.2017; Ogledov: 1016; Prenosov: 79
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)

8.
Pravna razmerja pri pogodbi o nepremičninskem posredovanju (primerjalno pravna ureditev po slovenskem in avstrijskem pravu)
Martina Koser Dolenc, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga celovito analizira pravna razmerja pri pogodbi o nepremičniskem posredovanju po slovenskem in avstrijskem pravu. Poudarek je v podrobni predstavitvi in opisu pravic in obveznosti strank, ki izhajajo iz posredniške pogodbe. V Sloveniji je posredniška pogodba urejena v Obligacijskem zakoniku (OZ) in sicer v členih od 837. do 850. Posredniška pogodba je dvostranska obvezna, odplačna, neoblična pogodba. Pravna pravila v zvezi s posredniško pogodbo po OZ so večinoma dispozitivne narave, kar daje strankam možnost, da vprašanja o pravicah in obveznostih pogodbenih strank uredijo drugače, kot so v samem zakonu. Pogodba o nepremičninskem posredovanju je urejena v Zakonu o nepremičninskem posredovanju (ZNPosr). Sama pogodba o nepremičninskem posredovanju je urejena v 13. členu. Pogodba o nepremičninskem posredovanju mora biti sestavljena v skladu z določbami zakona, ki zagotavljajo varstvo potrošnika pri najpomembnejših elementih pogodbe, kot so višina plačila oziroma provizije, vsebina in trajanje pogodbe. V njej morajo biti tudi natančno zapisane dolžnosti posrednika. Zakon tako vsebuje več kogentnih določb, saj njihove uporabe s pogodbo ni mogoče izključiti, razen če je v zvezi s posamezno določbo izrecno dopusten drugačen dogovor pogodbenih strank, oziroma je drugačen dogovor v očitnem interesu naročitelja. Tako je npr. določena maksimalna višina plačila za posredovanje pri nakupnih in prodajnih poslih v zvezi z nepremičnino, predpisana je obvezna pisna oblika pogodbe o posredovanju, trajanje pogodbe o posredovanju pa je omejeno na devet mesecev. Določbe Obligacijskega zakonika o posredniški pogodbi se pri posredovanju v prometu z nepremičninami uporabljajo subsidiarno, v primerih, ko Zakon o nepremičniskem posredovanju posameznih vprašanj posredovalnega razmerja ne ureja in če določbe Obligacijskega zakonika niso v nasprotju z določbami Zakona o nepremičninskem posredovanju. Avstrijski zakon ureja posredništvo v zakonu o posredništvu (Maklergesetz). Za posredniško pogodbo se uporabljajo tudi določbe civilnega zakonika (Allgemeines Bürgerliches Gesetzbuch). Posredniška pogodba je po avstrijski zakonodaji enostransko obvezna, neoblična, neodplačna. V magistrski nalogi so predstavljene obveznosti posrednika, obveznosti naročitelja, zahtevek nepremičninskega posrednika za provizijo in povračilo stroškov, dogovori o proviziji v primerih neuspešnih posredovanj, ekskluzivno posredovanje, dvojno posredovanje in kogentne določbe zakona. Pomembne določbe za pogodbe pri nepremičninskem posredovanju so tudi v zakonu o varstvu potrošnikov (Konsumentenschutzgesetz), kjer so med drugim določene posebne pojasnjevalne dolžnosti nepremičninskega posrednika in časovno omejena veljavnost pogodb o ekskluzivnem posredovanju. V Uredbi zveznega ministra za gospodarstvo o stanovskih in izvajalskih pravilih nepremičninskih posrednikov (Immobilienmaklerverordnung), je zajet avstrijski kodeks poklicne etike in določeno najvišje dovoljeno plačilo za nepremičninske posrednike.
Ključne besede: posredniška pogodba, provizija, nepremičninsko posredovanje, pogodba o nepremičninskem posredovanju, posredniška pogodba Avstrija
Objavljeno: 24.10.2016; Ogledov: 1414; Prenosov: 181
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)

9.
VARSTVO OSEBNIH PODATKOV V PROGRAMIH ZVESTOBE
Barbara Flajšman, 2016, diplomsko delo

Opis: Pri programu zvestobe gre za obliko prodaje, s pomočjo katere ponudnik blaga in storitev zbere čim več podatkov o svojih kupcih ter jim nato na podlagi analize teh podatkov ponudi tiste izdelke, za katere meni, da jih najbolj potrebujejo oziroma si jih želijo. Da je program čim bolj privlačen za kupce in v njih vzpodbudi željo po včlanitvi, izvajalci programa oblikujejo različne sisteme nagrajevanja, s pomočjo katerih nato skušajo vplivati na obseg osebnih podatkov, ki jim jih bodo kupci zaupali. Temelj programa zvestobe tako predstavljajo zbirke osebnih podatkov, ki so pravno varovana kategorija, zato mora izvajalec programa pri zbiranju podatkov spoštovati sklop pravnih pravil, ki urejajo varstvo osebnih podatkov. Izvajalec programa mora poskrbeti, da osebne podatke zbira in obdeluje v skladu s temeljnimi načeli varstva osebnih podatkov, to so načelo poštenosti in zakonitosti ter načelo sorazmernosti, saj je vsaka obdelava v nasprotju s temi načeli nedopustna. Upoštevati mora pravila o pravni podlagi za obdelavo, ki jo predstavlja soglasje posameznika in pravila o namenu obdelave, ki mora biti določen pred začetkom zbiranja. Pri zbiranju in nadaljnji obdelavi pa mora spoštovati tudi pravice, ki jih ima posameznik, katerega podatki se zbirajo in obdelujejo. Posameznik ima tako pravico biti seznanjen o tem, kdo o njem zbira podatke in katere, obenem pa ima tudi pravico, da prepove zbiranje in obdelavo podatkov, da zahteva izbris, dopolnitev, popravek ali blokiranje že zbranih podatkov. Zakonodaja daje posamezniku tudi pravico do sodnega varstva v primeru kršitev njegovih pravic kakor tudi v primeru nezakonitega zbiranja in obdelave podatkov. Ker gre pri osebnih podatkih za občutljivo pravno kategorijo, pravo zahteva od izvajalca programa, kot uporabnika osebnih podatkov, tudi učinkovito zavarovanje osebnih podatkov.
Ključne besede: osebni podatek, program zvestobe, neposredno trženje, upravljavec osebnih podatkov, soglasje posameznika, pogodbeni obdelovalec, posredovanje osebnih podatkov, pravica do seznanitve, zavarovanje osebnih podatkov
Objavljeno: 21.09.2016; Ogledov: 994; Prenosov: 84
.pdf Celotno besedilo (924,88 KB)

10.
SOCIALNODINAMSKE ZNAČILNOSTI RAZREDA KOT DEJAVNIKI MEDVRSTNIŠKEGA NASILJA
Nika Lah, 2016, magistrsko delo

Opis: Medvrstniško nasilje je star pojav, ki je pogost svetovni problem šol in v glavnem poteka znotraj razreda. Prav zato je osnovni namen tega magistrskega dela raziskati medvrstniško nasilje v kontekstu razreda. Podatki so bili pridobljeni v okviru širše raziskave o medvrstniškem nasilju, v kateri je, pod mentorstvom izr. prof. dr. Katje Košir in v sodelovanju z asist. Marino Horvat, sodelovalo sedem študentk podiplomskega študija psihologije na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru. Raziskavo smo izvajale na dvaindvajsetih osnovnih šolah od šestega do devetega razreda v Sloveniji in vključenih je bilo 2007 učencev iz 135 razredov. Izmed vprašalnikov, ki so bili vključeni v raziskavo, sem v svoji magistrski nalogi uporabila Vprašalnik medvrstniških odnosov – Lestvica medvrstniškega nasilja in Stališča do medvrstniškega nasilja, Samoučinkovitost za posredovanje v primeru medvrstniškega nasilja, Razredne deskriptivne norme, s strani vrstnikov zaznano priljubljenost (vrstniške nominacije) in demografsko spremenljivko, razred. Raziskovalne hipoteze sem preverjala z multiplo regresijsko analizo in korelacijskimi analizami. Rezultati kažejo, da injunktivna norma, operacionalizirana kot stališča učencev do medvrstniškega nasilja, pomembno napoveduje izvajanje medvrstniškega nasilja, medtem ko deskriptivna razredna norma odobravanja nasilja in samoučinkovitost za posredovanje v primeru medvrstniškega nasilja nista pomembna napovednika tega. Izkazalo se je tudi, da v razredih z višjo deskriptivno razredno normo odobravanja nasilja učenci, s strani vrstnikov zaznani kot priljubljeni, v večji meri izvajajo medvrstniško nasilje, kot v razredih z nižjo deskriptivno normo. Prav tako sem ugotovila, da na našem vzorcu učenci, ki so s strani vrstnikov zaznani kot priljubljeni, v povprečju poročajo o visoki stopnji samoučinkovitosti za posredovanje v primeru medvrstniškega nasilja v razredu.
Ključne besede: medvrstniško nasilje, razred, razredne norme, s strani vrstnikov zaznana priljubljenost, samoučinkovitost za posredovanje v primeru medvrstniškega nasilja
Objavljeno: 24.08.2016; Ogledov: 1028; Prenosov: 122
.pdf Celotno besedilo (837,64 KB)

Iskanje izvedeno v 0.31 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici