| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Harmonizacija davkov v Evropski Uniji
Dženita Mustić, 2024, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga temelji na raziskavi harmonizacije davkov v Evropski uniji (EU) z namenom analizirati trenutno stanje davčne politike v EU ter poudariti pomen in potencialne koristi, ki jih prinaša harmonizacija davčnih politik med državami članicami. Osredotoča se na raznolikost davkov, ki vključujejo davek na dodano vrednost (DDV) in davek od dohodka pravnih oseb, ter obravnava aktualne teme, kot so davčne oaze, okolijski davki in Direktiva DAC7. Skozi analizo je ugotovljeno, da bi uspešna implementacija davčne harmonizacije v EU prispevala k večji preglednosti, poštenosti in enakopravnosti v davčnem sistemu EU. Poleg tega bi povečala učinkovitost boja proti davčnim zlorabam in nepravilnostim v evropskem davčnem okolju. Na podlagi teh ugotovitev se v zaključku predlaga nadaljnje prizadevanje za uresničitev davčne harmonizacije v EU.
Ključne besede: Evropska unija, davčna harmonizacija, davki, DDV, posredni davki, neposredni davki, davek od dohodka pravnih oseb, davčne oaze
Objavljeno v DKUM: 09.07.2024; Ogledov: 174; Prenosov: 60
.pdf Celotno besedilo (975,87 KB)

2.
Posebnosti posrednih davkov in davčni postopek v Sloveniji
Franc Žibert, 2006, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Ključne besede: davki, posredni davki, davčni postopek, Slovenija
Objavljeno v DKUM: 29.03.2024; Ogledov: 176; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (338,73 KB)

3.
UKREPI PREPREČEVANJA DAVČNIH UTAJ PRI POSREDNIH DAVKIH
Maja Damevska, 2011, diplomsko delo

Opis: Davki predstavljajo temelj suverenosti vsake države, saj so glavni vir javnih financ, ker z njimi država pokriva javne potrebe oziroma vse tiste potrebe, ki ustrezajo interesom države. Vsaka država vodi svojo davčno politiko, ki pa zadeva slehernega državljana, ki mora izpolnjevati svoje davčne obveznosti. Pri tem pa pomeni davčnemu zavezancu izpolnitev davčne obveznosti breme, za katero ne prejme protidajatve, zato se nekateri izmed njih le tem želijo izogniti. Zato posledično pride do davčne utaje, ki povzroča tako socialno kot gospodarsko škodo, saj vodi do izpada prejemkov v proračunu in je tako v protislovju s cilji obdavčenja, kar pa pomeni da se morajo izdatki pokriti z drugimi prejemki, najetjem posojil ali z varčevanjem. Davčna uprava v boju zoper davčne utaje izvaja: nadzorne, preventivne ,represivni, organizacijske, zakonodajne in ukrepe za izboljšanje plačevanja davčnih obveznosti. Za preprečevanje davčnih utaj je potrebno sodelovanje tako davčnih in carinskih organov, finančnih institucij, policije, pravosodja in varstva konkurence. Zelo pomembno je sodelovanje z mednarodnimi organizacijami, ki se borijo proti goljufijam in organiziranemu kriminalu.
Ključne besede: DAVEK DAVČNA UTAJA POSREDNI DAVKI UKREPI PREPREČEVANJA DAVČNIH UTAJ
Objavljeno v DKUM: 18.04.2011; Ogledov: 2022; Prenosov: 289
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici