Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Magistrska naloga z naslovom »Vpliv stvarnih in pravnih napak na odškodninsko odgovornost nepremičninskega posrednika« je namenjena razumevanju instituta odškodninske odgovornosti za napake pri opravljanju poklica posredovanja v prometu z nepremičninami, v kateri je za lažje razumevanje predstavljen zgodovinski razvoj posredniške pogodbe in odškodninske odgovornosti. Načela po katerih se v pogodbenem pravu ravnamo, so zakoreninjena že od zgodnjega razvoja rimskega prava. Pred sprejetjem Zakona o nepremičninskem posredovanju (ZNPosr) leta 2003 je nepremičninsko posredovanje vsebinsko urejal predvsem Obligacijski zakonik (OZ), ki posrednika opredeli kot osebo, ki naročitelju pomaga vzpostaviti stik s tretjo osebo za sklenitev določene pogodbe, pri čemer so prisotni elementi dvostranskosti, odplačnosti in neobličnosti. zaradi dispozitivnosti določb OZ, se je pojavila potreba po konkretnejši urejenosti panoge, zato je bil sprejet zakon s kogentnimi določbami, ki določa pogoje za opravljanje dejavnosti, obveznosti nepremičninskih družb in njenih posrednikov ter njihovo odgovornost s predpisanim standardom skrbnosti. Ker se naloga osredotoča na napake na nepremičninah, za katere odgovarja posrednik, so s pomočjo sodne prakse in literature zarisana merila odgovornosti do stranke, za katero je družba posredovala, saj je v tem razmerju naročnik oz. tretja oseba v položaju šibkejše stranke. prav tako se analizira pogodbena klavzula »videno-kupljeno«, ki ne zagotavlja brezhibnosti kupljene stvari in lahko omeji odgovornost nepremičninske družbe za očitne napake, zanimivo pa je tudi to, da ne izključuje odgovornosti za skrite napake, ko je posrednik za njih vedel in zamolčal. V zadnjem delu magistrske naloge je predstavljena primerjava institutov nepremičninskega posredovanja z italijanskim sistemom. Kljub različni nomotehnični ureditvi, vsebinsko najdemo veliko skupnih točk, a je slovenska ureditev v primerjavi z italijansko nekoliko natančnejša, čeprav je pri takšni raznolikosti primerov težko konkretno in taksativno opredeliti situacije, za katere nepremičninska družba odškodninsko odgovarja strankam.
Ključne besede: nepremičninsko posredovanje, odškodninska odgovornost, stvarne napake, pravne napake, posredniška pogodba, skrbnost dobrega strokovnjaka, ZNPosr, OZ, italijanski pravni sistem, Codice Civile
Objavljeno v DKUM: 10.02.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 40
Celotno besedilo (736,10 KB)

Opis: Magistrska naloga celovito analizira pravna razmerja pri pogodbi o nepremičniskem posredovanju po slovenskem in avstrijskem pravu. Poudarek je v podrobni predstavitvi in opisu pravic in obveznosti strank, ki izhajajo iz posredniške pogodbe. V Sloveniji je posredniška pogodba urejena v Obligacijskem zakoniku (OZ) in sicer v členih od 837. do 850. Posredniška pogodba je dvostranska obvezna, odplačna, neoblična pogodba. Pravna pravila v zvezi s posredniško pogodbo po OZ so večinoma dispozitivne narave, kar daje strankam možnost, da vprašanja o pravicah in obveznostih pogodbenih strank uredijo drugače, kot so v samem zakonu. Pogodba o nepremičninskem posredovanju je urejena v Zakonu o nepremičninskem posredovanju (ZNPosr). Sama pogodba o nepremičninskem posredovanju je urejena v 13. členu. Pogodba o nepremičninskem posredovanju mora biti sestavljena v skladu z določbami zakona, ki zagotavljajo varstvo potrošnika pri najpomembnejših elementih pogodbe, kot so višina plačila oziroma provizije, vsebina in trajanje pogodbe. V njej morajo biti tudi natančno zapisane dolžnosti posrednika. Zakon tako vsebuje več kogentnih določb, saj njihove uporabe s pogodbo ni mogoče izključiti, razen če je v zvezi s posamezno določbo izrecno dopusten drugačen dogovor pogodbenih strank, oziroma je drugačen dogovor v očitnem interesu naročitelja. Tako je npr. določena maksimalna višina plačila za posredovanje pri nakupnih in prodajnih poslih v zvezi z nepremičnino, predpisana je obvezna pisna oblika pogodbe o posredovanju, trajanje pogodbe o posredovanju pa je omejeno na devet mesecev. Določbe Obligacijskega zakonika o posredniški pogodbi se pri posredovanju v prometu z nepremičninami uporabljajo subsidiarno, v primerih, ko Zakon o nepremičniskem posredovanju posameznih vprašanj posredovalnega razmerja ne ureja in če določbe Obligacijskega zakonika niso v nasprotju z določbami Zakona o nepremičninskem posredovanju. Avstrijski zakon ureja posredništvo v zakonu o posredništvu (Maklergesetz). Za posredniško pogodbo se uporabljajo tudi določbe civilnega zakonika (Allgemeines Bürgerliches Gesetzbuch). Posredniška pogodba je po avstrijski zakonodaji enostransko obvezna, neoblična, neodplačna. V magistrski nalogi so predstavljene obveznosti posrednika, obveznosti naročitelja, zahtevek nepremičninskega posrednika za provizijo in povračilo stroškov, dogovori o proviziji v primerih neuspešnih posredovanj, ekskluzivno posredovanje, dvojno posredovanje in kogentne določbe zakona. Pomembne določbe za pogodbe pri nepremičninskem posredovanju so tudi v zakonu o varstvu potrošnikov (Konsumentenschutzgesetz), kjer so med drugim določene posebne pojasnjevalne dolžnosti nepremičninskega posrednika in časovno omejena veljavnost pogodb o ekskluzivnem posredovanju. V Uredbi zveznega ministra za gospodarstvo o stanovskih in izvajalskih pravilih nepremičninskih posrednikov (Immobilienmaklerverordnung), je zajet avstrijski kodeks poklicne etike in določeno najvišje dovoljeno plačilo za nepremičninske posrednike.
Ključne besede: posredniška pogodba, provizija, nepremičninsko posredovanje, pogodba o nepremičninskem posredovanju, posredniška pogodba Avstrija
Objavljeno v DKUM: 24.10.2016; Ogledov: 2316; Prenosov: 291
Celotno besedilo (1,23 MB)