Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Cilj diplomske naloge je razdelati člen 7 Rimske uredbe II na posamezne problemske sklope znotraj te določbe ter vsak sklop preučiti. S tem se doseže jasna razmejitev uporabe člena 7 Rimske uredbe II od drugih relevantnih členov, pod katere lahko subsumiramo konkretno dejansko stanje, da ugotovimo, katere okoliščine so tiste, ki v takšnih primerih določajo uporabo ustrezne določbe. Pogosto prihaja do dilem ravno pri členu 7 Rimske uredbe II in členu 5 Rimske uredbe II o odgovornosti za proizvode, saj je veliko primerov, ko okoljska škoda nastane ravno zaradi napake izdelka. Z analizo koncepta okoljske škode znotraj določbe člena 7 Rimske uredbe II se doseže boljše razumevanje same določbe, ker se omeji domet situacij, ki spadajo pod okoljsko škodo. S pomočjo sodnih odločb Sodišča EU s področja mednarodne pristojnosti v Bruseljski uredb I, ki se uporabljajo tudi pri razlagi pojmov iz Rimske uredbe II, ugotovimo, da posredna škoda ni pomembna pri določanju kraja, kjer je škoda nastala in skladno s tem pravo države, kjer je škoda nastala. Skladno s tem posredne škode iz člena 7 Rimske uredbe II ne smemo preširoko razlagati, saj bi to vodilo v absurdnost.
Ključne besede: okoljska škoda, Rimska uredba II, nepogodbena obveznost, lex specialis, škodni dogodek, posredna škoda.
Objavljeno: 27.10.2017; Ogledov: 563; Prenosov: 84
Celotno besedilo (686,28 KB)