| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 7 / 7
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
VPLIV NAKLONA ČISTILNE DESKE NA ČISTOČO REŠETK V HLEVU
Tomaž Strmšek, 2013, diplomsko delo

Opis: Hlevi za prosto rejo krav molznic imajo na tleh položene rešetke, ki bi naj zagotavljale samodejno čiščenje blata. V mnogih hlevih blato ostaja na rešetkah, zato je tla vseeno potrebno dnevno čistiti. V diplomski nalogi smo preizkušali vpliv naklona čistilne deske na čistočo tal s pomočjo lastno izdelane naprave za čiščenje rešetk. Čistilna deska je široka 50 cm in visoka 20 cm. Narejena je iz 3 mm debele kovinske plošče in ima na spodnjem robu 1 cm debelo gumo, ki preprečuje obrabo rešetk. Za spreminjanje naklona smo na desko privarili gibljive člene. Potrebno silo za čiščenje smo izračunali s pomočjo merilnika pospeškov. Poskus je bil zasnovan pri treh naklonih deske (60 0, 90 0 in 120 0) v treh ponovitvah tako, da smo hodnik razdelili na tri polja, velikosti 14,6 m2 (2 m x 7,3 m). V raziskavi smo ugotovili, da so pri čiščenju gnoja iz rešetk sile v smeri osi x odvisne od naklona deske; najmanjša izmerjena sila 29,23 N je bila pri kotu 60 0 in največja pri 120 0 (31,12 N). V smeri osi y so bile sile tudi značilno odvisne od naklona deske. Pri kotu 120 0 voziček bolj zanaša levo ali desno, zato je izmerjena sila večja (40,95 N) kot pri kotu 60 0 (38,23 N). V smeri osi z je bila velikost izmerjenih sil bolj odvisna od višine rež na rešetkah kot od naklona deske, saj je voziček pri vseh kotih enakomerno poskakoval, zato so bile velikosti sil enake.
Ključne besede: hlev, čistilec rešetk, pospešek, sila
Objavljeno: 01.07.2013; Ogledov: 1247; Prenosov: 214
.pdf Celotno besedilo (1,39 MB)

4.
Modeli izračunavanja emisij v cestnem prometu
Katja Baškovič, 2013, diplomsko delo

Opis: V slovenskem jeziku ni veliko objavljenih gradiv, ki bi obravnavala modele izračunavanja emisij v cestnem prometu, zato smo se odločili, da jih bomo obravnavali v tem diplomskem delu. Modeli izračunavanja emisij so metode za izračunavanje emisij, ki upoštevajo emisijske koeficiente, povprečno hitrost, pospeške, okoljsko temperaturo, obremenitev motorja, porabo goriva, gostoto prometa na določenem tipu ceste (urbane, ruralne in avtoceste)… Odvisno je seveda od tega, kaj želimo izračunati, koliko in kakšne podatke imamo in za kakšne namene bomo uporabili rezultat. Različni avtorji delijo posamezne vrste modelov različno; nekateri se poslužujejo razvrstitve po uporabi vhodnih podatkov, drugi jih delijo glede na kompleksnost modelov, lahko pa bi jih delili tudi glede na velikost obravnavanega okolja (ulica, mesto, država itd.). Skozi primer bomo prikazali uporabo izbranega modela ter preverili, kako hitrost in pospešek vplivata na stopnjo emisij posameznih onesnaževal. Določili bomo prednosti, slabosti in priložnosti uporabe izbranega modela glede na primer ter poiskali rešitev za izpostavljen problem.
Ključne besede: modeli izračunavanja emisij, emisije, hitrost, pospešek, cestni promet
Objavljeno: 17.10.2013; Ogledov: 818; Prenosov: 92
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

5.
Mehanične naprave za perfuzijo tkiv
Primož Laznik, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo raziskali tehnologije, ki se uporabljajo pri zunanji masaži srca – ritmični pritiski na prsni koš žrtve, zaradi zastoja srca. Ugotavljamo, da obstajata dva mehanizma, ki opisujeta zunanjo masažo srca, in sicer kardialna črpalka (Cardiac Pump) in torakalna črpalka (Thoracic Pump). Literatura si še vedno ni enotna, kateri od teh dveh mehanizmov opisuje masažo srca, avtorji pa se nagibajo k razlagi, da sta verjetno prisotna oba modela. Kardialna črpalka je na tržišču predstavljena z napravo za masažo Lucas, medtem, ko je mehanizem torakalne črpalke v napravi AutoPulse. V slovenskih enotah PHE se uporabljata obe napravi za masažo srca. V Celju in Ljubljani uporabljajo napravo Lucas, medtem ko v Mariboru uporabljajo napravo AutoPulse.
Ključne besede: Lucas, AutoPulse, kardialna črpalka, torakalna črpalka, pGz pospešek, mehanične naprave za perfuzijo tkiv.
Objavljeno: 25.04.2014; Ogledov: 708; Prenosov: 162
.pdf Celotno besedilo (1,57 MB)

6.
7.
Pomen varovanja tovora v cestnem prometu
Matjaž Bratina, 2015, magistrsko delo/naloga

Opis: V nalogi smo s pomočjo strokovne literature predstavili kako pomembno je samo pritrjevanje tovora na tovorno ploščad med prevozom v cestnem prometu ter s preučevanjem dejanskih primerov iz prakse ugotovili katere fizikalne lastnosti tovora najbolj vplivajo na samo varnost prevoza. Menimo, da se prevozniki premalo zavedajo kakšni nevarnosti izpostavljajo sebe in druge udeležence v cestnem prometu, v kolikor zanemarjajo svoje obveznosti v zvezi pritrjevanja tovora. Celotno raziskavo smo razdelili na tri faze, in sicer smo v prvi fazi predelali teorijo, kjer smo se posvetili fizikalnim lastnostim tovora, teoriji privezovanja tovora na tovorno vozilo in načinu preiskovanja prometnih nesreč. V nadaljevanju smo s pomočjo spleta poiskali prometne nesreče, v katerih je bilo udeleženo vsaj eno tovorno vozilo. Prometne nesreče smo preučili in ugotovili vzroke njihovega nastanka. Na podlagi dejanskih primerov iz prakse smo nato primerjali posamezne fizikalne lastnost tovora in ugotavljali katerim izmed njih morajo vozniki posvečati največ pozornosti. Presenetila nas je ugotovitev, da sama masa tovora ne vpliva na obnašanje tovora med prevozom. Drugače povedano, če povečamo maso tovorne enote ne pomeni, da bo ta zdržala večje bočne pospeške in bo kasneje prišlo do zdrsa oziroma prevrnitve tovorne enote. V nasprotju z maso tovorne enote sta se, kot najpomembnejši fizikalni lastnosti, izkazali trenje ter težišče tovora. Pri tem smo ugotovili kako lahko vozniki sami pripomorejo k povečanju koeficienta trenja oziroma znižanju težišča tovorne enote. Z malo znanja in iznajdljivostjo lahko vozniki občutno prispevajo k izboljšanju odpornosti tovorne enote zoper zdrs oziroma prevračanje. V kolikor pri tem vozniki upoštevajo še »zlato pravilo« Navodil za varno nalaganje in pritrjevanje tovora v cestnem prometu, ki se glasi, da mora biti vsak tovor pritrjen kljub temu ali je to potrebno ali ne, je uspeh pri prevozu tovora v cestnem prometu zagotovljen.
Ključne besede: varovanje tovora, prometne nesreče, pospešek, težišče, trenje
Objavljeno: 11.12.2015; Ogledov: 1040; Prenosov: 197
.pdf Celotno besedilo (3,76 MB)

Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici