| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 14
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
ZDRUŽEVANJE LIKVIDNIH SREDSTEV V SKUPINI STRABAG SLOVENIJA
Boštjan Černec, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga je zasnovana kot opis strukture in delovanja sistema Združevanja likvidnih sredstev. Z njo smo na praktičnem primeru podjetja Strabag d.o.o. poskušali prikazati lastnosti sistema in učinke, ki jih uvedba sistema na finančno poslovanje posamezne družbe lahko ima. Pri tem smo se dotaknili proučevanja družbe kot projektno usmerjenega podjetja, z vidika upravljanja denarnih tokov. Na podlagi modelov za napovedovanje denarnega toka smo poskušali določiti pogoje, ki so za sodelovanje družbe v notranjem financiranju, kot ga omogoča sistem Združevanja likvidnih sredstev, optimalni. Za ta namen smo delovanje družbe razdelili na poslovanje v posameznem projektu oziroma na delovanje v eni izmed 7-ih faz v življenjskem ciklu projekta, pri čemer ima vsaka izmed faz, za določanje stopnje likvidnosti v podjetju drugačen pomen. V drugem delu diplomske naloge smo se posvetili analiziranju strukture sistema, pri čemer smo njegovo delovanje razdelili na dva sklopa: na zunanji ali bančni krogotok ter na notranji krogotok, ki vključuje aktivnosti, ki se izvajajo v notranjosti podjetja. Pri tem smo opredelili vlogo členov posameznega krogotoka v delovanju celotnega sistema, opisali načine njihovega medsebojnega povezovanja v posameznem krogotoku, opisali pogoje za delovanje krogotokov ter opisali postopke povezovanja obeh krogotokov. Za krogotok v notranjosti podjetja smo navedli postopek računovodske poenostavitve evidentiranja obveznosti in terjatev iz medsebojnega financiranja, ki predstavljajo temelj računovodenja v sistemu Združevanja likvidnih sredstev. Razlago smo podkrepili še s prikazom knjiženja na dejanskem primeru. V nadaljevanju smo opisali informacijske tehnologije, ki jih vzpostavitev in uspešno delovanje sistema zahteva. Opisali smo princip njihovega delovanja, ter funkcije, ki jih imajo posamezna orodja v pri delovanju sistema. Za primer smo uporabili informacijsko strukturo podjetja Strabag, ki v svojem delovanju vključuje tri programe, od katerih je za notranje evidentiranje obveznosti in terjatev med člani skupine povezanih oseb, najbolj pomemben program ITS. S primeri iz uporabe programa smo navedli vse bistvene lastnosti dobre informacijske rešitve, ki je so vodenje sistema potrebne, pri čemer smo se delno spustili tudi v operativno delovanje sistema, z vidika uporabnika ali vodje postopka. V četrtem delu smo se posvetili obravnavanju sistema s strani javnih ustanov. Z vidika obdavčitve prenosa sredstev ter ostalih omejitev pri delovanju smo omenili DDV ter davčne odtegljaje iz Zakona o dohodku pravnih oseb. Omenili smo davčno priznane odhodke ob izplačevanja obresti od posojil s strani povezanih podjetij, pri čemer smo posebno pozornost namenili določanju obrestne mere med povezanimi podjetij ter vprašanju transfernih cen. Pri opredelitvi sistema kot posebne finančne konstrukcije, smo odprli vprašanje ustreznosti postavitve sistema v okvire, kot jih določa Obligacijski zakonik za Posojilno pogodbo, pri čemer smo izpostavili določene razlike med posojili v sistemu Združevanja likvidnih sredstev in posojili med nepovezanimi pravnimi subjekti. V petem delu smo opravili analizo vpliva uvedbe opisovanega sistema na poslovanja proučevanega podjetja Strabag d.o.o. Pri tem smo izpostavili predvsem razlike, ki po našem mnenju neposredno izkazujejo vpliv sistema na poslovanje proučevanega podjetja
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: finančna optimizacija, aktivno finančno upravljanje, likvidnost, poslovne sinergije, projekt, projektne faze, fleksibilnost denarnega poslovanja, posojilo.
Objavljeno: 22.03.2010; Ogledov: 2408; Prenosov: 206
.pdf Celotno besedilo (2,88 MB)

2.
POSOJILNA POLITIKA BANK
Robert Hernet, 2010, diplomsko delo

Opis: Osnovna funkcija banke je zbiranje presežnih denarnih sredstev in prenos le-teh k deficitnim ekonomskim celicam. Takšno posredništvo prinese banki največji delež prihodkov, vendar pa je pri tem potrebno uspešno obvladovati tveganja. Banka se pri vsaki sklenitvi kreditnega posla z dolžnikom izpostavi kreditnemu tveganju. Zato morajo bančniki sprejeti jasne kriterije za sprejemanje odločitev o naložbah, kajti vse naložbe imajo določeno verjetnost, da se ne bodo poplačale. Banke lahko z dobro strategijo opravijo izbiro med posli, ki jih bodo opravljale, pri tem pa morajo določiti tudi stopnjo dobičkonosnosti, ki jo banka pričakuje glede na izpostavljenost različnim kreditnim tveganjem. Posojilna politika naj zadeva področja, kot so: ciljni trgi, sprejemanje in plasiranje finančnih naložb, struktura in izpostavljenost kreditnega portfelja, oblikovanje cene kredita, upravljanje kreditnega tveganja, proces odobravanja kreditov in odgovornost oseb za odobravanje, izvajanje in poročanje o kreditih. Zagotoviti je treba, da so aktivnosti kreditiranja prilagojene vpeljani posojilni politiki. Takšna politika mora biti jasno določena in zapisana, skladna z zakonskimi zahtevami in obstoječimi postopki v banki. Politika in postopki, ki so pravilno razviti in vpeljani, omogočajo banki vzdrževati zdrave standarde odobravanja kreditov, spremljati in kontrolirati kreditno tveganje, ustrezno oceniti nove poslovne priložnosti ter odkriti in ustrezno spremljati problematične kredite.
Ključne besede: poslovna banka, bančne storitve, krediti, posojilo, tveganja v bačništvu, kreditno tveganje, kreditni potencial, boniteta, kreditna sposobnost, zavarovanje kreditov, obrestna mera, cena kredita
Objavljeno: 27.08.2010; Ogledov: 1527; Prenosov: 184
.pdf Celotno besedilo (491,71 KB)

3.
POMEN POSLOVNEGA NAČRTA V OČEH INVESTITORJEV NA PRAKTIČNEM PRIMERU RESTAVRACIJE Z LOČEVANJEM ŽIVIL
Deja Golčman, 2010, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Podjetništvo se je v Sloveniji v zadnjih letih močno razvilo in podjetniška kariera je postala privlačna za veliko število ljudi ne glede na sloj prebivalstva. Brez podjetništva bi zamrla gospodarska rast. Samo podjetništvo zahteva veliko znanja, poguma in prepričanja v sebe. Pomembno je, da imamo dobro podjetniško idejo katera je bistvena za nadaljevanje. Za lažjo predstavo o svoji podjetniški ideji mora podjetnik napisati poslovni načrt. Poslovni načrt je izid podjetniškega planiranja. Popelje nas skozi podjetniški proces od razvijanja poslovne ideje do ustanovitve novega podjetja. Pri ustanavljanju novega podjeta nas opozori na vse ključne aktivnosti podjetja, daje teoretično podlago in praktične napotke za izvajanje vseh potrebnih aktivnosti. Investiranje v podjetje predstavlja izhodiščno točko vsake poslovne priložnosti. S tem razumemo priskrbovanje denarnih sredstev, pridobitev know howa v podjetje, pridobitev subvencij, garancij skladov, bančnih posojil ipd. S pomočjo poslovnega načrta je priti do takšnih ciljev lažje, saj ima podjetnik svoje podjetje zlito na papir in zrcali njegovo podobo, načrte, projekte in cilje njemu, kot pravtako potencialnemu investitorju v njegov posel. S pomočjo bank, poslovnih angelov in skladov lahko podjetje pride do denarnih sredstev, ki so ključnega pomena za poslovanje. Pri ocenjevanju vlog za posojila, banke upoštevajo namen financiranja, pogoje za prosilca, možni obseg odobrenega kredita, ročnost, obrestno mero, način odplačevanja, zahtevana zavarovanja ter možne sankcije ob neplačilu. Poslovni angeli, ki v podjetje zraven denarja oziroma trajnega kapitala investirajo tudi vse svoje znanje, izkušnje ter poznanstva. V zameno zato pričakujejo pravico do upravljanja in manjši delež v lastništvu. Slovenski podjetniški sklad daje finančno podporo podjetniškemu sektorju v Sloveniji, vsako leto razpisuje državne pomoči za razvojno-širitvene investicije, pri tem pa tesno sodeluje z ostalimi domačimi in mednarodnimi finančnimi institucijami. Veliko truda je potrebno vložiti v pripravo poslovnega načrta, da z njim prepričamo potencialne investitorje, vendar je vredno, saj ti prinesejo denar v naše podjetje in možnost rasti in razvoja.
Ključne besede: poslovni načrt, investitorji, banka, poslovni angeli, Slovenski podjetniški sklad, bančno posojilo, razpis, investiranje, poslovna priložnost, podjetnik, vlagatelj, denar, poslovanje.
Objavljeno: 24.01.2011; Ogledov: 1914; Prenosov: 132
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)

4.
PARCIARIČNI POSLI IN SORODNA RAZMERJA - PRIMERJALNO PRAVNI VIDIK
Mateja Dežman Brili, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo se ukvarja z hibridnimi oblikami obligacijskih pravic in s tiho družbo v pogledu na slovensko in nemško pravo. Primerjajo se tri različne oblike hibridnih pravnih razmerij, ki vsebujejo premoženjska (korporacijska) upravičenja (oz. upravičenja, podobna premoženjskim korporacijskim upravičenjem): tiho družbo, užitniško pravico in posojilo parciarične vrste. Pravna narava tihe družbe se občutno razlikuje od ostalih dveh omenjenih pravnih oblik, ker je korporacijsko razmerje. Drugače sta drugi dve razmerji v pogledu njune pravne narave obligacijski pravici. Vsi trije obravnavani instituti vzpostavljajo t.i. zunanje konkurenčno razmerje med upravičencem (t.j. upnikom v primeru parciaričnega razmerja in užitniške pravice) na eni in družbeniki gospodarske družbe, ki je zavezana kot dolžnik iz takšnega razmerja na drugi strani. To konkurenčno razmerje je zakonodajalec vzel v obzir v primeru užitniških pravic, ne pa tudi v primeru parciaričnega posojila. Drugi del naloge se ukvarja s podobnostjo in razlikami med tiho družbo, užitniško pravico in parciaričnim razmerjem. Avtorica poskuša določiti, katere značilnosti so ključne za opredelitev pravne narave konkretnega razmerja.
Ključne besede: parciarični posli, sorodna razmerja, tiha družba, užitniška pravica, parciarično posojilo, parčiarična najemna in zakupna razmerja, notranje konkurenčno razmerje, zunanje konkurenčno razmerje
Objavljeno: 24.12.2010; Ogledov: 1837; Prenosov: 0

5.
KREDITIRANJE FIZIČNIH OSEB V ČASU FINANČNE KRIZE - ANALIZA BANK SLOVENSKEGA TRGA
Asmir Žilić, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo zajema predstavitev bank in bančnega poslovanja predvsem na področju poslovanja s fizičnimi osebami. Bančništvo se v današnjem času srečuje z veliko konkurenco na trgu. Novi in bolj uspešno prodajan proizvod je postal gonilo slovenskega bančništva. Ne smemo izključiti pravilnosti in ustreznosti poslovanja na bančnem trgu, saj je to osnova za nadaljnjo poslovanje. Poslovanje banke zahteva zelo natančno in skrbno načrtovanje finančnih tokov, saj lahko banka le tako ostane sposobna zagotavljati ustreznost svojih storitev. Banke morajo svoje storitve ponujati čim bolj nemoteno, v enem kontinuiranem procesu, saj lahko le tako ohranijo dosedanje in privabijo nove komitente. Število kakovostnih komitentov lahko izjemno poveča priljubljenost določene banke. Namreč ljudje smo navajeni izbirati banko na osnovi priporočil oziroma na osnovi dobrih izkušenj. Bančništvo se v današnjem času razvija v smeri približevanja potrebam bodočih komitentov, se z zanimanjem posvetuje s stranko in ji na čim boljši način svetuje.
Ključne besede: finančna institucija, bančni sistem, finančni trg, kapital banke, finančni presežek, finančni primanjkljaj, likvidnost, varnost, rentabilnost, ekonomičnost, kapitalska ustreznost, multiplikacija, ponudba, povpraševanje, kratkoročni kredit, dolgoročno posojilo, poroštvo, hipoteka, zavarovanje, obresti, glavnica, kreditno tveganje, tržno tveganje.
Objavljeno: 04.05.2011; Ogledov: 2321; Prenosov: 352
.pdf Celotno besedilo (315,61 KB)

6.
PREDNOSTI IN NEVARNOSTI PRI IZDAJI OBVEZNIC POSLOVNIH BANK TER NJIHOV VPLIV NA BONITETO IN KAPITAL BANKE
Marjan Godinić, 2012, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Kot sem prikazal skozi diplomski seminar imamo v Sloveniji na področju izdaje dolžniških inštrumentov še veliko neizpolnjenih alternativ, ki se jih banke oklepajo in se jih ne poslužujejo kot ostale banke v Evropi. Naše poslovne banke se še naprej držijo enostavnega pridobivanja kapitala, financiranja z depozitnimi vlogami prebivalcev. Kar se tiče sindiciranih posojil, ki imajo številne prednosti so se jih naše banke posluževale, vendar so se razmere na trgih zaostrile kar je prizadelo tudi naše banke. Krivci za to so tudi znižanja bonitetnih ocen, ki smo jih bili deležni s strani ameriških bonitetnih hiš. Tudi pri nastalem kreditnem krču v Sloveniji bosta morale država in banke najti skupni jezik, ker nastala situacija pri financiranju podjetjem škoduje samo zaposlenim in viša brezposelnost, ki še narašča. Torej pridobljeni kapital s pomočjo različnih emisij obveznic na trg morajo banke plasirati v zdrave dele gospodarstva , da oživijo finančno krizo, ki je nastala v Evropi. Pri tem pomaga tudi ECB z raznimi odkupi obveznic posameznih držav.
Ključne besede: zamenljive obveznice, krite obveznice, evroobveznice, sindicirano posojilo, bonitetna ocena, dodatni kapital, temeljni kapital, izdaja obveznic, refinanciranje dolga
Objavljeno: 21.09.2012; Ogledov: 1205; Prenosov: 110
.pdf Celotno besedilo (2,10 MB)

7.
HIPOTEKARNI TRGI V DRŽAVAH ČLANICAH EU
Jasna Štruc, 2012, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Nepremičnina je danes zelo pomembna ekonomska dobrina za posameznika in družbo. Na nepremičninskem trgu je nakup stanovanja ali hiše zelo draga investicija zato si večina ljudi nakupa ne more privoščiti ampak to vzamejo v najem. Ena najpomembnejših oblik financiranja nepremičnin v razvitih državah je hipotekarno posojilo. To je dolgoročno posojilo namenjeno za nakupu, gradnjo ali prenovo nepremičnine. Posojilo je zavarovano z nepremičnino, ki jo zastavimo in najpogosteje velja kot zavarovanje posojila, čeprav pri nas ne poznamo hipotekarnega posojila v pravem pomenu besede z vsemi značilnostmi, ki jih poznajo v drugih evropskih državah. V svetu so se uveljavili mnogi modeli hipotekarnega bančništva, tradicionalni model, listinjenje in model hipotekarne obveznice, ki ga poskuša uvesti v sistem hipotekarnega bančništva tudi Slovenija z Zakonom o hipotekarni in komunalni obveznici. Slovenija potrebuje zelo učinkovitejše nepremičninsko financiranje, kar bi lahko dosegla ravno z vzpostavitvijo ustreznega modela hipotekarnega bančništva. Hipotekarno bančništvo ter v tem okviru hipotekarno kreditiranje predstavlja potencialno tržno nišo za slovenske banke, saj večina Slovencev v nasprotju s prebivalci drugih evropskih držav živi v lastni nepremičnini. Specializirano hipotekarno bančništvo ima najdaljšo tradicijo na Danskem in v Nemčiji, ostale države pa večinoma sledijo njunemu izjemno uspešnemu specializiranemu modelu izdajanju hipotekarnih obveznic. Hipotekarna obveznica predstavlja novost na slovenskem kapitalskem trgu. S sprejetjem Zakona o hipotekarni in komunalni obveznici je v naš kapitalski trg uvedel nov instrument, ki prinaša pozitivne posledice tako za banke, za bodoče posojilojemalce, kot tudi za institucionalne investitorje. Hipotekarne obveznice so predvsem varna naložba, bankam pa bodo omogočale, da pridejo do dolgoročnih virov, ki jih bodo uporabile predvsem za financiranje stanovanjske gradnje. V svetu so uveljavljeni različni modeli izdajanja hipotekarnih obveznic. Najpomembnejša razlika je v principu specializiranosti oziroma univerzalnosti, poleg tega pa obstaja še možnost centralizacije izdaje hipotekarnih obveznic. Večina evropskih držav je v svoji zakonodaji implementirala načelo specializiranosti in tako omejila izdajo hipotekarnih obveznic le na specializirane hipotekarne banke. Te se praviloma ukvarjajo le z eno vrsto poslov, in sicer z izdajo hipotekarne obveznice ter s prejeto kupnino refinancirajo odobrena hipotekarna posojila.
Ključne besede: Ključne besede: hipotekarni trg, hipoteka, hipotekarno posojilo, hipotekarno bančništvo, hipotekarna obveznica.
Objavljeno: 02.04.2012; Ogledov: 1468; Prenosov: 116
.pdf Celotno besedilo (366,77 KB)

8.
SLOVENSKA FINANČNA ZAVAROVANJA V EVROSISTEMU
Petra Vesel, 2012, diplomsko delo

Opis: Kot odraz implementacije Direktive 2002/47/ES imamo v Sloveniji Zakon o finančnih zavarovanjih že vse od leta 2004. Namen direktive je bil ustvariti enoten pravni okvir finančnega zavarovanja v Evropski uniji in odpraviti formalne ovire, kar naj bi vodilo v povezan in učinkovit finančni trg. Glede na smernice Direktive 2002/47/ES je obstoječi zakon zagotavljal sklepanje finančnih zavarovanj s pomočjo finančnih instrumentov in gotovine pri zavarovanjih vseh vrst transakcij na kapitalskih trgih. Zaradi gospodarske krize in kreditnega krča je bila sprejeta Direktiva 2009/44/ES, ki širi predmet oziroma seznam sredstev finančnih zavarovanj na bančna posojila. Torej denarne terjatve, ki izhajajo iz kreditne pogodbe. Finančno zavarovanje je prenos finančnega instrumenta, gotovine ali bančnega posojila v zavarovanje ali zastavna pravica na finančnem instrumentu, gotovini ali bančnem posojilu. Glavni cilj Direktive 2009/44/ES je olajšati dostop do finančnih sredstev, znižati stroške obratnega kapitala in znižati stroške posojilojemalcem. Potrebno je bilo olajšati in odpraviti nacionalne ovire pri ustanavljanju tovrstnih finančnih zavarovanj, ter poenotiti pravila za poslovanje med centralnimi bankami, s čimer bo spodbujena čezmejna uporaba teh zavarovanj.
Ključne besede: finančna zavarovanja, Zakon o finančnih zavarovanjih (ZFZ), Direktiva 2002/47/ES, Direktiva 2009/44/ES, finančno premoženje, bančno posojilo, Evrosistem.
Objavljeno: 04.04.2012; Ogledov: 2274; Prenosov: 230
.pdf Celotno besedilo (865,38 KB)

9.
ODLOČITVENI MODEL ZA NAJEM KREDITA ZA MALO PODJETJE
Mojca Debevc, 2013, diplomsko delo

Opis: Podjetja se srečujejo s problematiko kako uspeti, širiti poslovanje in s tem kovati dobiček. Dodatno potrebna finančna sredstva za povečanje obsega poslovanja podjetja iščejo pri bankah, ki ponujajo več vrst namenskih posojil. Glavne oblike posojil, ki jih ponujajo poslovne banke, bomo kasneje tudi podrobneje obrazložili. Želimo raziskati posojilno ponudbo za mala podjetja, najti kriterije za izbiro banke in ugotoviti kaj vpliva na odločitev o najemu posojila v izbranih bankah. Raziskavo smo delali med bankami, ki so prisotne v Sloveniji. Za potrebe izbranega podjetja smo v programu DEXi zgradili večparameterski odločitveni model. V model smo vključili dolgoročni kredit, revolving kredit in prenos poslovanja na drugo banko. Z odločitvenim modelom smo želeli ugotoviti katera banka je najboljši ponudnik za naše podjetje. Za pomoč pri analizi smo uporabili program Vredana.
Ključne besede: večparametersko odločanje, posojilo, odločitveni model, DEXi, Vredana
Objavljeno: 12.03.2013; Ogledov: 783; Prenosov: 77
.pdf Celotno besedilo (802,27 KB)

10.
PRIMERJALNA ANALIZA BONITET MED SLOVENIJO IN AVSTRIJO
Katja Kodrič, 2013, diplomsko delo

Opis: Fizične osebe v Sloveniji so obdavčene po trenutno veljavnem Zakonu o dohodnini, ki je bil večkrat dopolnjen z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini. Prav tako so tudi fizične osebe v Avstriji obdavčene po Zakonu o dohodnini (Einkommensteuergesetzes). Obdavčljivi dohodki, ki med drugim zajemajo tudi bonitete, so v Sloveniji del dohodka iz zaposlitve, v Avstriji pa del dohodka iz odvisne zaposlitve. Boniteta je ugodnost v obliki proizvoda, storitve ali kateri drugi obliki, ki jo koristi delojemalec ali njegov družinski član od delodajalca. V Avstriji so bonitete opredeljen kot nedenarne ugodnosti, ki jih prejema delojemalec na podlagi sklenjenega odvisnega pogodbenega razmerja. Delodajalec lahko izplača del plače delojemalcu v obliki bonitete. Bonitete, ki jih lahko koristijo delojemalci, so boniteta za uporabo službenega vozila v privatne namene, nastanitev, posojilo brez obresti ali z nižjo obrestno mero, ki je nižja od tržne, popuste pri prodaji blaga in storitev, izobraževanje delojemalca ali njegovega družinskega člana, zavarovalne premije in podobna plačila, pravice delojemalcev do nakupa delnic in darila. V primeru, da delojemalec koristi ugodnost bonitete, je potrebno vrednost bonitete prišteti k bruto plači in od skupne osnove obračunati prispevke in davek iz plače. Če pri obračunu plače delojemalec upošteva boniteto to pomeni, da si s tem poviša bruto osnovo za obračun prispevkov in davka. Obračunana boniteta zato za delojemalca ne pomeni ugodnosti, saj je njegovo izplačilo, nižje v primeru obračunane bonitete. Tudi vpliv bonitete na dohodek iz zaposlitve z vidika delodajalca ne predstavlja davčnih ugodnosti, ker je strošek delodajalca višji takrat, ko boniteto obračunamo.
Ključne besede: Ključne besede: boniteta, dohodnina, dohodek iz zaposlitve, Slovenija, Avstrija, službeno vozilo, nastanitev, posojilo, darila
Objavljeno: 18.11.2013; Ogledov: 1611; Prenosov: 215
.pdf Celotno besedilo (607,53 KB)

Iskanje izvedeno v 0.21 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici