| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 66
Na začetekNa prejšnjo stran1234567Na naslednjo stranNa konec
1.
Obvladovanje tveganj pri »peer to peer« posojilih
Andrej Blagotinšek, 2017, magistrsko delo

Opis: Nove digitalne tehnologije botrujejo procesu preoblikovanja obstoječih vrednostih verig finančnih produktov oz. storitev. »P2P« posojila so nov in inovativen način tako investiranja presežkov finančnih sredstev kot tudi prejemanja finančnega kapitala. Število tovrstnih posojil konstantno raste, vendar posojilodajalci niso profesionalni investitorji. Posojilodajalci prevzemajo veliko tveganje, saj so »P2P« posojila izdana brez zavarovanja. V ta namen »P2P« platforme izdajajo historične podatke o posojilojemalcih. V delu se osredotočamo na identifikacijo tveganj, ki so prisotna pri tovrstnem investiranju in na napovedovanje možnosti neplačil posojil. Empirična študija analizira podatke pridobljene iz platforme Bondora (N=1823) od leta 2009 do 2015. Opravili smo statistično analizo spremenljivk. Razvili smo Logit model za napovedovanje neplačil. Kakovost modela smo preverjali z ROC krivuljo, optimizacijo modela pa na osnovi uravnoteženja klasifikacijske natančnosti, kjer smo dololčili optimalno presečno vrednost. Rezultati so pokazali, da kreditni model za napovedovanje neplačil zmanjšuje verjetnost finančne izgube pri »P2P« investiranju.
Ključne besede: kreditno tveganje, verjetnost neplačila, »P2P« posojila, LOGIT model, obvladovanje tveganj, C25 Discrete Regression and Qualitative Choice Models, G21 Banks, G17, Financial Forecasting and Simulation
Objavljeno: 27.10.2017; Ogledov: 1498; Prenosov: 268
.pdf Celotno besedilo (1,56 MB)

2.
SOCIALNE PRAVICE ŠTUDENTOV, KI ŠTUDIRAJO V DRUGIH DRŽAVAH ČLANICAH EVROPSKE UNIJE
Saša Kovačič, 2015, diplomsko delo

Opis: Socialne ugodnosti študenta se razlikujejo glede na status, ki ga ima po pravu Evropske Unije. Delavec, kot ekonomsko aktivna oseba ima pravico do enakih prejemkov socialne varnosti in ostalih socialnih ugodnosti kot državljani države gostiteljice. Te pravice se nanašajo na bolniško nadomestilo in materinstvo (zdravstveno oskrbo in denarne prejemke), ugodnosti za starostnike, vdovske pokojnine, prejemke za primer nesreče pri delu, poklicne bolezni, smrti in brezposelnosti, invalidnine ter družinske dodatke. Prav tako ima delavec migrant na podlagi enakih pravic in pod enakimi pogoji dostop do usposabljanja v poklicnih šolah in centrih za prekvalifikacijo, pod kar pa spadata tudi visokošolsko in univerzitetno izobraževanje. Delavcem, samozaposlenim osebam, osebam, ki ohranijo takšen status in članom njihovih družin je država članica dolžna dodeliti tudi pomoč za vzdrževanje v času študija, vključno s poklicnim usposabljanjem, ki obsega študentske pomoči ali študentska posojila. Otrok ekonomsko aktivne osebe je, enako kot delavec, upravičen do enakega obravnavanja z domačimi državljani, kar vključuje tudi socialne ugodnosti, ki olajšujejo izobraževanje (štipendije in posojila za kritje šolnin oz. stroškov vzdrževanja). Študenti, kot ekonomsko neaktivne osebe pa morajo, v kolikor želijo prebivati v drugi državi članici v obdobju daljšem od treh mesecev izpolnjevati dva pogoja. Imeti morajo zadostna sredstva (zase in za svoje družinske člane), da ne postanejo breme sistema socialne pomoči v državi članici gostiteljici, poleg tega pa morajo v državi članici gostiteljici imeti urejeno tudi celovito zavarovalno kritje za primer bolezni. Do pridobitve pravice državljana do stalnega prebivališča (ta se lahko zahteva po petih letih neprekinjenega bivanja v državi članici gostiteljici) je od države članice odvisno ali bo ekonomsko neaktivnemu državljanu Unije, ki ni njen državljan dodelila pomoč za vzdrževanje v času študija, vključno s poklicnim usposabljanjem, ki obsega študentske pomoči ali študentska posojila. Za kritje stroškov študentov za vzdrževanje je upravičeno, da država članica tako pomoč dodeli le tistim študentom, ki so izkazali določeno stopnjo vključitve v družbo te države.
Ključne besede: socialne ugodnosti, ekonomsko aktivne osebe, ekonomsko neaktivne osebe, šolnine, štipendije, študentska posojila, Evropska unija, sodna praksa, Uredba 492/2011, Direktiva 2004/38
Objavljeno: 22.04.2016; Ogledov: 1942; Prenosov: 74
.pdf Celotno besedilo (909,34 KB)

3.
The banking sector and macroeconomic indicators: some evidence for Hungary and Poland
Mejra Festić, Jani Bekő, 2008, strokovni članek

Opis: Exposure to macroeconomic risk factors across banks is a source of systemic risk that influences the performance of the banking sector. In this paper, we present some evidence of macroeconomic indicators affecting the NPL ratio in Hungary and Poland. We have shown that the improvement of economic conditions, measured by real GDP growth, positively influenced the banking sector performance of both economies. In addition, increasing depreciation of nominal exchange rates accelerated the NPL ratio in Hungary as well in Poland.
Ključne besede: gospodarstvo, gospodarska rast, posojila, tveganje, bančništvo, makroekonomija, indikatorji, Madžarska, Poljska
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 383; Prenosov: 17
URL Povezava na celotno besedilo

4.
GRADBENIŠTVO IN BANČNA KRIZA - PRIMER SLOVENIJE
Klementina Kuzmič, 2014, magistrsko delo

Opis: Svetovno finančno in gospodarsko krizo sta povzročila hitra in nenadzorovana rast finančnega sektorja in novih finančnih produktov ter ustvarjanje povpraševanja s krediti, zaradi česa se je napihoval nepremičninski balon, ki je na koncu počil. Posledice izbruha krize so se pokazale v obliki zniževanja gospodarske aktivnosti, krčenja investicijskega trošenja, zmanjševanja potrošnje gospodinjstev ter države in nezaupanja na mednarodnih finančnih trgih. Podobno kot druge države je kriza prizadela tudi Slovenijo. Naš namen v nalogi je bil zato raziskati, kako je kriza prizadela Slovenijo, kako je vplivala na krčenje gradbene dejavnosti, kakšen vpliv je imelo krčenje gradbenega sektorja na dogajanja na nepremičninskem trgu v Sloveniji in kakšen je bil vpliv krčenja gradbenega sektorja in težav v tem sektorju na uspešnost oziroma neuspešnost poslovanja bank.
Ključne besede: gradbeni sektor, poslovanje bank, slaba posojila, nepremičninski trg
Objavljeno: 22.07.2014; Ogledov: 928; Prenosov: 188
.pdf Celotno besedilo (1,76 MB)

5.
FINANČNE INOVACIJE V LUČI AKTUALNE FINANČNE KRIZE IN NJIHOV VPLIV NA POSLOVANJE BANK
Andrej Novak, 2013, magistrsko delo

Opis: Zgodovina finančnih kriz v dvajsetem stoletju je dolga in pestra, prav tako tudi vzroki za njihov nastanek in načini za njihovo preprečevanje ter reševanje. Aktualno finančno krizo pogosto imenujemo tudi kriza drugorazrednih posojil, saj naj bi bile njen neposredni vzrok ravno težave v izpolnjevanju obveznosti drugorazrednih posojilojemalcev na ameriškem trgu. Vendar pa samo omenjeno dejstvo še ni moglo biti izključen vzrok za globalno krizo. Razvoj finančnega trga in novih finančnih produktov je namreč omogočil prenos kreditnega tveganja iz običajnih kreditnih institucij preko strukturiranih finančnih instrumentov na različne skupine investitorjev, tudi takšne, ki sicer ne bi prevzemali tovrstnih tveganj. Finančne inovacije lahko opredelimo kot novosti na finančnem področju, ki vključujejo tako nove finančne produkte kot tudi storitve oziroma procese značilne za napredne ekonomske sisteme. Značilno za moderne finančne inovacije je, da zraven ciljev kot je na primer povečanje donosnosti, bistveno vplivajo na odnos do tveganj tako na aktivni kot pasivni strani bilanc finančnih institucij. Banke kot eden izmed največjih igralcev na finančnem trgu so imele vodilno vlogo pri razvoju finančnih inovacij. Pri tem so zasledovale svoje interese kot so povečanje dobička, zmanjšanje izpostavljenosti tveganju, povečanje likvidnosti ali ustreznost regulatornih zahtevam. Namen naše raziskave je bil analizirati različne dejavnike poslovanja v ameriških bankah v obdobju od leta 2003 do leta 2011 in ugotoviti njihov vpliv na poslovanje bank iz vidika donosnosti in izpostavljenosti tveganju. Pri tem smo bili posebej pozorni na vpliv listinjenja kot ene izmed glavnih finančnih inovacij na donosnost in izpostavljenost tveganju bank ter vplivu finančne krize na poslovanje bank. V raziskavi smo kot vir podatkov uporabljali podatke iz Federal Deposit Insurance Corporation – FDIC. Za preverjanje postavljenih hipotez smo razvili in predstavili ekonometrični model s pomočjo katerega smo analizirali vpliv listinjenja na poslovanje bank. Raziskava je pokazala, da je vpliv listinjenja na donosnost pozitiven in da lahko sklepamo, da je povečevanje donosnosti bil eden glavnih ciljev uporabe listinjenja. Hkrati pa nam rezultati raziskave pokažejo, da se je izpostavljenost tveganju v bankah ob uporabi listinjenja povečala. Ekonometrični model nam je sicer pri analizi ostalih dejavnikov, ki vplivajo na poslovanje bank, dal rezultate, ki so bili pričakovani. To velja tudi za vpliv finančne krize, kjer se je pokazalo, da je vplivala na zmanjšanje donosnosti bank obenem pa tudi na zmanjšanje izpostavljenosti tveganju.
Ključne besede: Finančna kriza, deregulacija, globalna ekonomska neravnovesja, hipotekarna posojila, nepremičninski balon, bonitetne agencije, finančne inovacije, listinjenje, hipotekarna obveznica – MBS, zadolžnica zavarovana z dolgom - CDO, zamenjava kreditnega tveganja – CDS, bančni sistem v senci, ameriške banke, donosnost, izpostavljenost tveganju, regresijska analiza, metoda najmanjših kvadratov, Ramseyev Reset Test.
Objavljeno: 17.10.2013; Ogledov: 1573; Prenosov: 318
.pdf Celotno besedilo (2,00 MB)

6.
7.
8.
9.
10.
Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici