| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 7 / 7
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Izzivi prevajanja metafor na primeru posodobljenih prevodov kratkih zgodb Edgarja Allana Poeja : magistrsko delo
Agnes Kojc, 2022, magistrsko delo

Opis: Prevajanje metafor je za prevajalca velik izziv. Metafora je literarna figura, ki je morda najkompleksnejša in hkrati najbolj kreativna tako za razumevanje kot za uporabo. O tem edinstvenem jezikovnem okrasu so razpravljali že v antiki. Čez čas se je razumevanje metafore pomaknilo iz spektra estetike in jezikovnega okrasa v spekter kognitivnega jezikoslovja ter človekovega mišljenja. Zlasti v 80. letih je raziskovalce zanimal predvsem kognitivni vidik metafore: kako odraža človekovo mišljenje, kakšni so mehanizmi njenega nastanka in katere funkcije igra ta figura v besedilih ter vsakdanjem jeziku, k čemur sta močno prispevali zlasti interakcijska in kognitivna teorija. S tema se je pomaknila stopnjo višje od estetskega in glede na določena stališča zgodovine nepotrebnega jezikovnega okrasa do filozofskega in kognitivnega pojava, vrednega samostojnega raziskovanja. Prevajanje metafor je posebno področje prevodoslovja, ki ga je treba obravnavati na specifičen način. Nekateri prevodoslovci so postavili določene strategije, ki so najprimernejše za prevajanje metafor, med njimi tudi Peter Newmark. V teoretičnem delu bomo obravnavali teoriji metafore ter posodobljanja prevodov, v empiričnem delu pa se bomo posvetili analizi metafor v treh kratkih zgodbah Edgarja Allana Poeja: Zlatemu hrošču, Vodnjaku in nihalu ter Padcu Usherjeve hiše. Analiza je pripeljala do zanimivih, a po svoje pričakovanih ugotovitev: prevajalci so se trudili ohraniti avtorjeve metafore in so ostali dokaj zvesti Poejevemu značilnemu temačnemu slogu. V nekaterih primerih pa so bili tudi kreativni; to potrjuje, da je prevajanje metafor pogojeno s prevajalčevima jezikovno spretnostjo ter izvirnostjo. Prav tako pa analiza potrjuje teorijo posodabljanja prevodov, saj so starejši prevodi zgodb bolj podomačeni kot novejši.
Ključne besede: prevajanje metafor, teorije metafore, posodabljanje prevodov, Edgar Allan Poe, strategije prevajanja metafor
Objavljeno v DKUM: 19.10.2022; Ogledov: 99; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (1,61 MB)

2.
Prevajanje frazemov v romanu Agathe Christie And Then There Were None: primerjalna analiza dveh slovenskih prevodov : magistrsko delo
Janja Šmid, 2022, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga z naslovom Prevajanje frazemov v romanu Agathe Christie And Then There Were None: Primerjalna analiza dveh slovenskih prevodov se osredinja na frazeme, najdene v romanu Agathe Christie And Then There Were None (2003), ter njihove prevode v dveh slovenskih prevodih knjige. S prevajanjem izvirnika sta se spoprijeli prevajalki Vera Boštjančič Turk, ki je leta 2005 ustvarila prevod z naslovom In potem ni bilo nikogar več, in Danica Križman, ki je leta 2016 prevod posodobila in ga naslovila Bilo jih je deset. Njune prevodne rešitve smo primerjali s pomočjo strategij prevajanja frazemov, opisane v delu Mone Baker In Other Words: A Coursebook on Translation (2011). Teoretičen del naloge zajema predstavitev detektivskega žanra, opredelitev književnega prevajanja in posodabljanja prevodov, opis pojmov frazeologija in frazem ter njune značilnosti, nenazadnje pa se v njem nahaja tudi poglavje, posvečeno osrednji temi naloge, tj. prevajanju frazemov. V njem so orisani tako izzivi, s katerimi se prevajalci srečujejo med prevajanjem frazemov, kot tudi strategije za prevajanje frazemov. V empiričnem delu pa smo izvedli primerjalno analizo 84 angleških frazemov in njihovih prevodov v omenjenih slovenskih prevodih. Frazemi so razvrščeni glede na uporabljeno strategijo prevajanja po Moni Baker. Želeli smo ugotoviti, katera strategija je bila uporabljena najpogosteje, ali je med prvim in posodobljenim prevodom prišlo do razlik pri izbiranju ustreznih prevajalskih strategij ter ali je prvi prevod resnično bolj podomačen kot posodobljeni.
Ključne besede: frazemi, prevajanje frazemov, književno prevajanje, prevajalske strategije, posodabljanje prevodov, Mona Baker
Objavljeno v DKUM: 08.08.2022; Ogledov: 276; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (1,75 MB)

3.
Posodabljanje prevodov: primerjava dveh prevodov romana Francisa Scotta Fitzgeralda The Great Gatsby v slovenščino (študija primera) : magistrsko delo
Valentina Tadina, 2021, magistrsko delo

Opis: Pri prevajanju velja, da obstaja toliko različnih prevodov, kolikor je prevajalcev istega besedila. Na razlike v prevodih istih besedil vplivajo različni dejavniki, namen pričujoče magistrske naloge pa je predstaviti koncept podnaslavljanja literarnih prevodov. Do posodabljanja prevodov pogosto privede potreba ali želja po izpolnjevanju zahtev, ki jih obstoječi prevod ne izpolnjuje več ali jih ne izpolnjuje v celoti, razlog za to pa je običajno nenehno spreminjajoča se kultura. Na posodabljanje prevodov pa lahko vplivajo tudi prevajalske norme in strategije, vpliv političnega ozadja in standardizacija jezika. Na analiziranem gradivu iz romana The Great Gatsby avtorja Francisa Scotta Fitzgeralda ter dveh pripadajočih prevodov v slovenščino bomo ugotavljali, v kolikšni meri se starejši in novejši prevod razlikujeta. Predstavili bomo različne teorije in modele prevajalskih strategij, za analizo pa bomo uporabili model mikrostrategij po Anne Schjoldager. Preverili bomo, ali drži hipoteza o posodabljanju prevodov, ki trdi, da so v prvih prevodih pogosteje uporabljeni postopki podomačitve, s katerimi prevajalec poskuša prevod približati bralcem ciljnega besedila, v primerjavi z novejšimi prevodi, v katerih prevajalci izbirajo bolj potujitvene prevajalske strategije, s čimer želijo ohraniti tujost izvirnika. Na podlagi pridobljenih rezultatov bomo primerjali tudi stopnjo kreativnosti med prevodnimi rešitvami v starejšem in novejšem prevodu.
Ključne besede: literarno prevajanje, posodabljanje prevodov, prevajalske strategije, mikrostrategije, posredni prevod, neposredni prevod
Objavljeno v DKUM: 04.11.2021; Ogledov: 442; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (1,41 MB)

4.
Prevajalske strategije podomačitve v otroški književnosti na primeru kulturnospecifičnih elementov v slovenskih prevodih
Mihaela Dovečar, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo na podlagi prevajalskih strategij podomačitev primerjalno analizirali prevode kulturnospecifičnih elementov v obeh prevodih Zbranih povestih, avtorice Beatrix Potter. Oba prevoda je naredil Branko Gradišnik. Prvi je izšel leta 1993, drugi pa leta 2002. Zbrane povesti so del otroške književnosti, katere bralci so otroci ali njihovi starši. Prevodi morajo biti prilagojeni ravni razumevanja otroških bralcev, ki vseh konotacij še ne razumejo. V empiričnem delu smo kulturnospecifične elemente razdelili v različne kategorije. Pri analizi smo se osredotočili na to, katere prevajalske strategije podomačitve je uporabil prevajalec, in ali je pri posodobitvi prišlo do kakšne spremembe v prevodu ali zamenjave prevajalske strategije. Zanimalo nas je tudi, ali so prevodi ustrezni in njihova raba dosledna. V teoretičnem delu smo predstavili otroško literaturo, njen razvoj in prevajanje. Opisali smo kulturnospecifične elemente, njihovo prevajanje ter podomačitve in potujitve. Teoretični del zajema prevajalske strategije po Moni Baker, Jeanu Paulu Vinayu in Jeanu Darbelnetu, ki smo jih uporabili v primerjalni analizi. Slednja je pokazala, da prevajalec kulturnospecifične elemente najpogosteje podomači z uporabo strategije nadomestitve kulturnospecifične prvine oz. adaptacije. Pri posodabljanju prevoda naredi največ sprememb pri prevodih idiomov. Posodobitve prevodov so v večini primerov ustrezne. V obeh prevodih pa pri prevajanju kulturnospecifičnih elementov pride do nedoslednosti.
Ključne besede: kulturnospecifični elementi, otroška književnost, posodabljanje prevodov, prevajalske strategije podomačitve, slovenski prevodi
Objavljeno v DKUM: 25.09.2019; Ogledov: 673; Prenosov: 103
.pdf Celotno besedilo (1,81 MB)

5.
Izzivi pri posodabljanju prevodov na primeru prevajanja kulturnospecifičnih izrazov in prevzetih besed v romanu Oscarja Wilda Slika Doriana Graya
Denis Vagner, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo koncept posodabljanja prevodov raziskali z vidika prevajanja kulturnospecifičnih izrazov in prevzetih besed v romanu Slika Doriana Graya, pri čemer smo analizirali prevodne odločitve v obeh slovenskih prevodih – prvi je roman prevedel Stanko Vurnik leta 1924, drugi prevod pa je pripravila Rapa Šuklje leta 1965. Cilj analize je bil ugotoviti ustreznost obeh slovenskih prevodov, stopnjo podomačitve oziroma potujitve v prevodih in pogostost izpustov. V teoretičnem delu je bila za pregled teoretičnih vsebin uporabljena deskriptivna metoda, analiza v empiričnem delu pa temelji na komparativni metodi, s katero smo ugotavljali ustreznost obeh slovenskih prevodov. Na podlagi analize smo ugotovili, da je bilo primerov pomensko neustreznega prevoda zelo malo in da sta oba prevajalca kulturnospecifične izraze in prevzete besede praviloma uspešno prenesla v slovenski jezik.
Ključne besede: posodabljanje prevodov, kulturnospecifični izraz, prevzete besede, prevajalske strategije, Newmarkova klasifikacija prevajalskih strategij
Objavljeno v DKUM: 18.10.2018; Ogledov: 655; Prenosov: 116
.pdf Celotno besedilo (1,12 MB)

6.
Primerjalna analiza geografskih imen v slovenskih prevodih romana Gospodar Prstanov avtorja J. R. R. Tolkiena
Jernej Gal, 2018, magistrsko delo

Opis: Tema magistrske naloge je prevajanje in primerjava prevodov zemljepisnih imen, ki so vključena v fantazijsko delo Gospodar prstanov avtorja J. R. R. Tolkiena, ki je v pomoč prevajalcem izdal tudi navodila o prevajanju imen v Gospodarju prstanov. Roman so leta 1995 prvič prevedli Polona Mertelj, Primož Pečovnik in Zoran Obradović, drugi prevod pa je med letoma 2002 in 2004 opravil Branko Gradišnik. V sklopu analize naloga obravnava še teorijo posodabljanja prevodov. V romanu so prisotna številna edinstvena imena, ki na zanimiv in pretkan način opisujejo značilnosti različnih krajev. Velikokrat vključujejo tudi prvine staroangleškega in nordijskega besedišča ter so ukoreninjena z zgodovinskimi dejstvi iz romana. Zaradi tega so v prevodih uporabljene različne prevajalske strategije. Da bi bralci razumeli pomen in kulturno zasidranost teh imen, so v prevodih prisotne podomačitve in prilagoditve izvirnika ciljnemu jeziku. Primerjalna analiza izvirnika in obeh prevodov je pokazala, da so imena v prvotnem prevodu bolj podomačena kot v novejšem prevodu. Obenem pa je razvidno, da je prevajalec novejšega prevoda bolj dosledno upošteval Tolkienova navodila, kot pa so to storili prevajalci prvotnega prevoda.
Ključne besede: zemljepisna imena, prevajanje, posodabljanje prevodov, J. R. R. Tolkien, The Lord of the Rings, Gospodar prstanov, prevajalske strategije
Objavljeno v DKUM: 18.10.2018; Ogledov: 870; Prenosov: 168
.pdf Celotno besedilo (760,42 KB)

7.
Izzivi pri prevajanju afroameriške pogovorne angleščine na primerih posodobljenih prevodov The Adventures of Huckleberry Finn in To Kill a Mockingbird v slovenski jezik
Mitja Brünec, 2018, magistrsko delo

Opis: Prevajanje književnih besedil, ki so napisana v knjižnem jeziku, prevajalcem predstavlja številne izzive zaradi razlik med izhodiščnim ter ciljnim jezikom in kulturo, še zahtevnejše pa je prevajanje besedil, ki poleg knjižnega jezika vsebujejo še neknjižne jezikovne zvrsti, zlasti kadar je celotno delo napisano v neknjižni jezikovni zvrsti. Primer neknjižne jezikovne zvrsti v angleščini je afroameriška pogovorna angleščina, ki ima posebne jezikovne strukture, z njo pa avtor besedila običajno želi prikazati razlike med liki v sloju, kulturi, geografskem območju izobraženosti ipd. Vse te značilnosti mora prevajalec prenesti v ciljni jezik in kulturo, pri tem pa se mora poslužiti raznih prevajalskih strategij in se odločiti, ali bo v prevodu obdržal neknjižno jezikovno zvrst ali ne. Izziv lahko predstavljajo tudi izrazi poimenovanja za temnopolte, ki jih je v slovenščini veliko manj, povezani pa so z afroameriško skupnostjo in kulturo v Združenih državah in se ne pojavljajo le v afroameriški književnosti. Prevod, ki nastane, pa lahko tudi zastara ali kako drugače ni primeren in tako nastane težnja po novem prevodu. V magistrski nalogi obravnavamo zgoraj omenjene teme, hkrati pa na podlagi primerov iz romanov The Adventures of Huckleberry Finn in To Kill a Mockingbird analiziramo prevode, ki jih med seboj primerjamo in ugotavljamo, kako so se prevajalci istega dela in, kjer je to mogoče, obeh del lotili prevajanja določenih značilnosti afroameriške pogovorne angleščine in poimenovanj za temnopolte. Pri tem smo pozorni predvsem na uporabljene prevajalske strategije pri prevajanju neknjižne zvrsti jezika v slovenščino in razlike med prevodi. Vsakemu primeru podamo tudi svoj predlog, kjer se nam to zdi ustrezno.
Ključne besede: socialne zvrsti jezika, prevajanje neknjižnih zvrsti jezika, posodabljanje prevodov, afroameriška pogovorna angleščina, The Adventures of Huckleberry Finn, To Kill a Mockingbird, Pustolovščine Huckleberryja Finna, Prigode Huckleberryja Finna, Ne ubijaj slavca, Če ubiješ oponašalca
Objavljeno v DKUM: 04.10.2018; Ogledov: 934; Prenosov: 81
.pdf Celotno besedilo (905,14 KB)

Iskanje izvedeno v 0.14 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici