| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 48
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
1.
Spremljanje napredka učencev 4. razreda pri pisanju nareka : magistrsko delo
Tina Tkalec, 2022, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu z naslovom Spremljanje napredka učencev 4. razreda pri pisanju nareka sta v teoretičnem delu predstavljeni dve osnovni komunikacijski sposobnosti, ki ju uporabljamo v vsakdanjem življenju za lažje sporazumevanje, in sicer poslušanje in pisanje. V poglavju o poslušanju so predstavljena splošna dejstva o poslušanju, vrste poslušanja in glasovno zavedanje. V poglavju o pisanju so podrobneje opredeljeni pisanje, težave pri pisanju in področje grafomotorike. Predstavljeno je tudi opismenjevanje, kjer so opisane metode opismenjevanja in motnje pri opismenjevanju. Namen naše raziskave je bil ugotoviti napredek učencev pri pisanju nareka v drugem in četrtem razredu, zato sta v teoretičnem delu predstavljena tudi narek in klasifikacija napak, ki smo jo nato tudi uporabili v raziskavi. V empiričnem delu nas je zanimalo, kakšna je razlika v številu napak pri pisanju po nareku v drugem in četrtem razredu in kako so učenci pri tem napredovali. V raziskavo je bilo vključenih 42 učencev osnovne šole v severovzhodni Sloveniji. Prvo preverjanje je bilo izvedeno maja 2019, ko so učenci obiskovali drugi razred osnovne šole, drugo preverjanje pa smo izvedli marca 2021, ko so bili ti učenci v četrtem razredu. Na obeh preverjanjih so učenci pisali enak narek, napake v nareku smo klasificirali in vnesli v tabelo ter jih razvrstili na tri glavna področja.
Ključne besede: poslušanje, pisanje, opismenjevanje, narek, drugi razred, četrti razred
Objavljeno v DKUM: 31.03.2022; Ogledov: 84; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

2.
Razvoj pripovedovanja zgodbe ob slikah v 1. razredu
Mihaela Kukovec, 2021, diplomsko delo

Opis: V zaključnem delu z naslovom Razvoj pripovedovanja zgodbe ob slikah v 1. razredu je bil namen preveriti, kako otroci pripovedujejo zgodbo ob slikah in kakšen je njihov razvoj pripovedovanja v določenem obdobju. V teoretičnem delu smo opredelili razvoj otrokovega govora od predšolskega obdobja. Ker ima veliki vpliv na pripovedovanje otroka poslušanje, smo opredelili tudi pomen in dejavnike poslušanja. Osrednja tema zaključnega dela je pripovedovanje zgodbe, zato opredeljuje tudi spodbujanje pripovedovanja, razvoj pripovedovanja in dejavnike, ki vplivajo na pripovedovanje. Dotaknili smo se tudi otrokovih prvih zgodb in ocenjevanje zgodb glede na kriterije koherentnosti in kohezivnosti. V empiričnem delu je bil namen ugotoviti, kakšen je napredek pripovedovanja zgodbe ob slikah v 1. razredu med prvim in drugim preverjanjem, ki je bilo izvedeno v obdobju petih mesecev. Zanimalo nas je, kako otroci pripovedujejo zgodbe ob slikah, predvsem pa nas je zanimalo, katero stopnjo koherentnosti in kohezivnosti lahko dosežejo otroci v 1. razredu. Iz dobljenih podatkov smo rezultate združili v tabele in jih interpretirali. Večina otrok je v obdobju petih mesecev pri pripovedovanju napredovala. Pri nekaterih otrocih je bil napredek zelo očiten, pri drugih majhen. Pri preverjanju je sodelovalo tudi nekaj otrok, kjer napredka med prvim in drugim preverjanjem ni bilo.
Ključne besede: govor, pripovedovanje, poslušanje, koherentnost, kohezivnost.
Objavljeno v DKUM: 24.11.2021; Ogledov: 221; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (1,91 MB)

3.
Doživljanje glasbe ob poslušanju pri predmetu glasbena umetnost : magistrsko delo
Janja Kraner, 2021, magistrsko delo

Opis: Kadar glasbo poslušamo, jo doživljamo. Glasba v nas zbudi čustvene in fiziološke odzive. Čustva so tista, ki v nas sprožijo občutke, in zaradi doživljanj glasbe spoznamo, ali nam je ob neki glasbi prijetno ali ne. Poslušanje glasbe je kot glasbena dejavnost pri predmetu glasbena umetnost ključnega pomena za učenčev razvoj. Z vodenim poslušanjem glasbe učenci razvijajo svoj glasbeni spomin in osredotočenost na poslušanje točno določenega glasbenega elementa. Za to je potrebna dobra koncentracija, ki jo učitelj pri učencih spodbuja z motiviranjem k poslušanju glasbe. Glasbo lahko poslušamo na več načinov: doživljajsko, analitično in doživljajsko-analitično. Ti načini poslušanja so nujni za razvijanje učenčevih sposobnosti analitične zaznave, sprejemanje različnih glasbenih oblik, estetsko vrednotenje in presojanje. Na to, kako glasbo doživljamo, vplivajo naša trenutna čustva, ki jih doživimo ob poslušanju in so ključna pri zaznavanju in dojemanju glasbe.
Ključne besede: poslušanje glasbe, doživljanje glasbe, doživljajsko poslušanje glasbe, analitično poslušanje glasbe
Objavljeno v DKUM: 24.11.2021; Ogledov: 217; Prenosov: 78
.pdf Celotno besedilo (1,73 MB)

4.
Veščine komuniciranja v inženirskem poklicu
Darinka Verdonik, 2021

Opis: Učno gradivo je prilagojeno za študente računalništva in na splošno tehničnih ved. Obravnava vrsto komunikacijskih tem in skuša skoznje osvetliti različne vidike zasebne, poslovne in javne komunikacije, bodisi z vidika tvorca bodisi z vidika naslovnika. Obranava: (1) različne oblike komunikacije na delovnem mestu s poudarkom na delovnih sestankih kot eni osrednjih oblik skupnega načrtovanja in izvajanja dela; (2) različne oblike nastopanja pred publiko; (3) nekatere temeljne teoretske pojme, s pomočjo katerih skušamo nekoliko bolje razumeti, kako razumemo; (4) problematiko pomanjkljivega sporazumevanja; (5) pomen dobrega poslušanja; (6) neverbalno komunikacijo; (7) značilnosti strokovnega pisanja; (8) vljudnost; (9) izogibanje oz. obvladovanje konfliktov; (10) različne vidike prepoznavanja in uporabe prepričevalnih tehnik.
Ključne besede: komunikacija, javno nastopanje, razumevanje, nesporazum, poslušanje, neverbalna komunikacija, konflikti, prepričevanje
Objavljeno v DKUM: 09.11.2021; Ogledov: 411; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (4,17 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Ugotavljanje tekočnosti branja učencev pri glasnem branju neumetnostnega besedila
Saša Klar Zadravec, 2021, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je ugotoviti tekočnost branja učencev tretjega razreda pri glasnem branju neumetnostnega besedila in spodbude učiteljev 1. in 3. VIO pri glasnem branju učencev glede natančnosti, ritma, izraznosti in hitrosti. V teoretičnem delu so predstavljene tri komunikacijske dejavnosti, ki pomembno vplivajo na razvoj bralnih spretnosti in s tem tudi na tekočnost branja: poslušanje, govorjenje in branje. Opisan je otrokov govorni razvoj in dejavniki, ki vplivajo nanj, kot so genetski dejavnik, spol, družina, izobrazba staršev in vrtec. Predstavljeni so tudi dejavniki, ki pomembno vplivajo na proces začetnega opismenjevanja in s tem na bralno sposobnost. Na področju tekočnosti branja so predstavljeni kriterij in strategije za razvijanje tekočnosti branja po Sonji Pečjak (2012). Opisani so dejavniki, ki vplivajo na otrokovo besedišče, kot sta družina in izobrazba staršev, saj je bilo veliko otrok iz raziskave priseljencev. Omenjena je tudi problematika vključevanja učencev tujcev oziroma priseljencev v šolski proces. V empiričnem delu je predstavljen preizkus glasnega branja učencev 3. razreda pri branju neumetnostnega besedila, pri čemer so bili predmet opazovanja čas branja, ritem, izraznost in število napak. Po glasnem branju so učenci odgovarjali na vprašanja nižje in višje ravni, ki so zahtevala prepoznavanje podatkov iz besedila in sklepanje na podlagi predznanja. Za namen analize in interpretacije rezultatov sta bili oblikovani dve skupini: S1, v kateri je bilo več učencev tujcev in S2, v kateri je bilo manj učencev tujcev. Namen raziskave je bil ugotoviti, ali so med učenci omenjenih dveh skupin razlike v času glasnega branja, v ritmu in izraznosti branja, v storjenem številu napak pri glasnem branju in razumevanju vprašanj nižje in višje strani. Na koncu sledita še analiza in interpretacija ankete, ki je bila izvedena med učitelji prvega in tretjega VIO o uporabi strategij in kriterijev tekočnosti branja pri pouku ter o upoštevanju didaktičnih priporočil za področje branja v skladu z Učnim načrtom za slovenščino. Anketi sta bili izvedeni z namenom ugotoviti, ali učitelji obeh vzgojno-izobraževalnih obdobij v enaki meri vključujejo strategije in dejavnosti za razvoj tekočnosti branja pri pouku in njihovo mnenje tudi mnenje o tem, ali menijo, da se je bralna pismenost v primerjavi s preteklimi leti poslabšala ali izboljšala.
Ključne besede: poslušanje, govorjenje, branje, tekočnost branja, glasno branje, neumetnostno besedilo, učenci tujci
Objavljeno v DKUM: 27.07.2021; Ogledov: 316; Prenosov: 45
.pdf Celotno besedilo (4,25 MB)

6.
Poznavanje črk in branje besed v prvem razredu
Tanja Vinarnik, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu z naslovom Poznavanje črk in branje besed v prvem razredu smo s pomočjo literature v teoretičnem delu najprej opisali poslušanje, govor in branje. Poudarek magistrskega dela je v empiričnem delu, kjer smo s pomočjo dveh preizkusov pri otrocih starih med 5 in 6 let ugotavljali predznanje na področju prepoznavanja črk in branja besed. Raziskavo smo izvedli na dveh osnovnih šolah (osnovna šola A, osnovna šola B), rezultati pa so pokazali, da so v prvem razredu učenci z različnimi predznanji glede prepoznavanja črk in branja besed. Nekateri so uspešno rešili oba preizkusa, spet drugi so imeli težave pri prepoznavanju črk ali branju besed.
Ključne besede: Branje, poslušanje, govor, črke, besede, učenci, osnovna šola
Objavljeno v DKUM: 11.03.2021; Ogledov: 303; Prenosov: 41
.pdf Celotno besedilo (2,06 MB)

7.
Vpliv predznanja na pisanje po nareku
Neli Pirc, 2019, magistrsko delo

Opis: Vsak posameznik vstopi v šolo z različnim predznanjem. Učiteljevo poznavanje učenčevega predznanja je ključnega pomena pri načrtovanju in izvajanju pouka. Samo tako lahko učitelj prilagodi pouk vsakemu posamezniku, glede na njegove zmožnosti, in mu na takšen način omogoči najboljše pogoje za razvoj in napredek. V naši raziskavi smo želeli ugotoviti napredek posameznikov pri pisanju iz prvega v drugi razred. V prvem razredu smo posameznikovo predznanje pisanja preverili s preizkusom predznanja, ki je vseboval pisanje črk in besed po nareku. V drugem razredu pa smo njihov napredek preverjali s pisanjem nareka. V raziskavi je sodelovalo 108 učencev iz dveh osnovnih šol. Prvo preverjanje je predstavljal preizkus predznanja, ki smo ga izvajali oktobra 2017. Na podlagi teh rezultatov smo razvrstili učence v tri skupine, glede na predznanje. Drugo preverjanje pa je bilo pisanje nareka, ki smo ga izvedli maja 2019. Napake iz nareka smo klasificirali v tabelo in jih razvrstili v tri glavne podskupine.
Ključne besede: poslušanje, pisanje, grafomotorika, narek
Objavljeno v DKUM: 14.01.2020; Ogledov: 603; Prenosov: 91
.pdf Celotno besedilo (730,16 KB)

8.
Vpliv vzgojitelja na zmožnost risanja kroga pri otrocih, starih od 3 do 4 let
Alenka Jeglič, 2019, diplomsko delo

Opis: V zaključnem delu smo se najprej osredotočili na teoretični del, kjer smo iz strokovne literature povzeli najpomembnejše dejavnike za čim bolj uspešne rezultate na področju grafomotorike, podrobneje smo se osredotočili na začetno opismenjevanje, komunikacijske dejavnosti – pisanje in poslušanje, vlogo odraslega, grafomotoriko. Raziskovali smo, kakšna je pravilna drža pisala, telesa, kje začnemo risati krog in v katero smer. Navedli smo tudi strokovna mnenja glede razvojnih mejnikov pri risanju in kateri dejavniki vplivajo na opismenjevanje. V praktičnem delu smo načrtovali dejavnosti za devetnajst opazovanih otrok skozi trimesečno obdobje ter jih izvajali v skupini, da bi otroci dosegli bolje zmožnosti pri risanju kroga. Otroke smo preverili z začetnim preverjanjem na formatu A3 in A4 z enako vajo za risanje kroga, opazovali različne parametre in si jih zabeležili. Po izvedenem praktičnem delu smo enako vajo ponovili ter primerjali podatke iz začetnega s končnim preverjanjem. Rezultati so potrdili, da vzgojitelj vpliva na zmožnost risanja kroga, sam spol ter starost otrok pa nista imela vpliva na boljše ali slabše zmožnosti otrok. Posebej dobre rezultate smo dobili pri opazovanju sklenjenosti kroga ter drži telesa, kar nam dokazuje, da je viden napredek v obdobju od začetnega preverjanja do končnega preverjanja.
Ključne besede: grafomotorika, krog, vpliv vzgojitelja, pismenost, pisanje, poslušanje
Objavljeno v DKUM: 18.09.2019; Ogledov: 522; Prenosov: 121
.pdf Celotno besedilo (4,61 MB)

9.
Zmožnost upoštevanja predlogov in barv na področju orientacije pri predšolskih otrocih
Teja Jurjevec, 2018, diplomsko delo

Opis: V zaključnem delu z naslovom Zmožnost upoštevanja predlogov in barv na področju orientacije pri predšolskih otrocih bomo govorili o orientaciji, ki je pri otrocih, predvsem pri njihovem zaznavanju prostora, zelo pomembna. Diplomska naloga v teoretičnem delu opredeljuje predvsem razvoj govora in orientacije v predšolskem obdobju. Govori o vrstah govora in orientacije, ki jih otrok spoznava skozi igro. Ker je tema diplomske naloge v večini usmerjena na orientacijo v predšolskem obdobju, je pomembno, da opredelimo tudi razvoj govora, saj je v veliki meri povezan z orientacijo, barvami in tudi predlogi. Zelo pomembno pri vsem tem pa je tudi, da otrok zna poslušati, zato bomo spregovorili tudi o poslušanju, vrstah poslušanja ter kaj in kako poslušamo. Cilj diplomske naloge je, da ugotovimo, kako dobro otroci poznajo levo in desno roko, predloge ter barve.
Ključne besede: prepoznavanje leve in desne roke, razvoj govora, orientacija otrok, poslušanje.
Objavljeno v DKUM: 02.04.2019; Ogledov: 598; Prenosov: 69
.pdf Celotno besedilo (917,60 KB)

10.
Doživljanje nastopa učencev glasbenih šol pred občinstvom
Maja Zorič, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo je zasnovano kot empirično delo. V prvem delu je predstavljen teoretični del, ki obravnava načela javnega nastopanja. Proučuje pa tudi postopek priprave na javni nastop, doživljanje nastopa, izkušnje izvajalca glasbenika in pridobitve z nastopanjem. Psihologija glasbe in sproščanje v glasbi sta pomembna dejavnika pri ocenjevanju uspešnosti nastopanja, ki podpreta teoretični del v celoti. V drugem, empiričnem delu so predstavljeni rezultati anketnega vprašalnika, ki so ga učenci izbranih glasbenih šol reševali. Na podlagi le-teh smo izvedeli, koliko izkušenj imajo učenci glede na razred, v katerega hodijo, ali je prisoten strah, ko so izpostavljeni pred občinstvom, in kakšno je njihovo doživljanje glasbe med nastopanjem.
Ključne besede: Javno nastopanje, doživljanje nastopa, stres, trema, anksioznost, spomin, interpretacija, motivacija, izkušnje, glasbene sposobnosti, zavestno in podzavestno dojemanje glasbe, poslušanje in razumevanje glasbe
Objavljeno v DKUM: 08.01.2019; Ogledov: 910; Prenosov: 157
.pdf Celotno besedilo (598,15 KB)

Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici