| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 44
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
1.
Ugotavljanje tekočnosti branja učencev pri glasnem branju neumetnostnega besedila
Saša Klar Zadravec, 2021, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je ugotoviti tekočnost branja učencev tretjega razreda pri glasnem branju neumetnostnega besedila in spodbude učiteljev 1. in 3. VIO pri glasnem branju učencev glede natančnosti, ritma, izraznosti in hitrosti. V teoretičnem delu so predstavljene tri komunikacijske dejavnosti, ki pomembno vplivajo na razvoj bralnih spretnosti in s tem tudi na tekočnost branja: poslušanje, govorjenje in branje. Opisan je otrokov govorni razvoj in dejavniki, ki vplivajo nanj, kot so genetski dejavnik, spol, družina, izobrazba staršev in vrtec. Predstavljeni so tudi dejavniki, ki pomembno vplivajo na proces začetnega opismenjevanja in s tem na bralno sposobnost. Na področju tekočnosti branja so predstavljeni kriterij in strategije za razvijanje tekočnosti branja po Sonji Pečjak (2012). Opisani so dejavniki, ki vplivajo na otrokovo besedišče, kot sta družina in izobrazba staršev, saj je bilo veliko otrok iz raziskave priseljencev. Omenjena je tudi problematika vključevanja učencev tujcev oziroma priseljencev v šolski proces. V empiričnem delu je predstavljen preizkus glasnega branja učencev 3. razreda pri branju neumetnostnega besedila, pri čemer so bili predmet opazovanja čas branja, ritem, izraznost in število napak. Po glasnem branju so učenci odgovarjali na vprašanja nižje in višje ravni, ki so zahtevala prepoznavanje podatkov iz besedila in sklepanje na podlagi predznanja. Za namen analize in interpretacije rezultatov sta bili oblikovani dve skupini: S1, v kateri je bilo več učencev tujcev in S2, v kateri je bilo manj učencev tujcev. Namen raziskave je bil ugotoviti, ali so med učenci omenjenih dveh skupin razlike v času glasnega branja, v ritmu in izraznosti branja, v storjenem številu napak pri glasnem branju in razumevanju vprašanj nižje in višje strani. Na koncu sledita še analiza in interpretacija ankete, ki je bila izvedena med učitelji prvega in tretjega VIO o uporabi strategij in kriterijev tekočnosti branja pri pouku ter o upoštevanju didaktičnih priporočil za področje branja v skladu z Učnim načrtom za slovenščino. Anketi sta bili izvedeni z namenom ugotoviti, ali učitelji obeh vzgojno-izobraževalnih obdobij v enaki meri vključujejo strategije in dejavnosti za razvoj tekočnosti branja pri pouku in njihovo mnenje tudi mnenje o tem, ali menijo, da se je bralna pismenost v primerjavi s preteklimi leti poslabšala ali izboljšala.
Ključne besede: poslušanje, govorjenje, branje, tekočnost branja, glasno branje, neumetnostno besedilo, učenci tujci
Objavljeno: 27.07.2021; Ogledov: 146; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (4,25 MB)

2.
Poznavanje črk in branje besed v prvem razredu
Tanja Vinarnik, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu z naslovom Poznavanje črk in branje besed v prvem razredu smo s pomočjo literature v teoretičnem delu najprej opisali poslušanje, govor in branje. Poudarek magistrskega dela je v empiričnem delu, kjer smo s pomočjo dveh preizkusov pri otrocih starih med 5 in 6 let ugotavljali predznanje na področju prepoznavanja črk in branja besed. Raziskavo smo izvedli na dveh osnovnih šolah (osnovna šola A, osnovna šola B), rezultati pa so pokazali, da so v prvem razredu učenci z različnimi predznanji glede prepoznavanja črk in branja besed. Nekateri so uspešno rešili oba preizkusa, spet drugi so imeli težave pri prepoznavanju črk ali branju besed.
Ključne besede: Branje, poslušanje, govor, črke, besede, učenci, osnovna šola
Objavljeno: 11.03.2021; Ogledov: 177; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (2,06 MB)

3.
Vpliv predznanja na pisanje po nareku
Neli Pirc, 2019, magistrsko delo

Opis: Vsak posameznik vstopi v šolo z različnim predznanjem. Učiteljevo poznavanje učenčevega predznanja je ključnega pomena pri načrtovanju in izvajanju pouka. Samo tako lahko učitelj prilagodi pouk vsakemu posamezniku, glede na njegove zmožnosti, in mu na takšen način omogoči najboljše pogoje za razvoj in napredek. V naši raziskavi smo želeli ugotoviti napredek posameznikov pri pisanju iz prvega v drugi razred. V prvem razredu smo posameznikovo predznanje pisanja preverili s preizkusom predznanja, ki je vseboval pisanje črk in besed po nareku. V drugem razredu pa smo njihov napredek preverjali s pisanjem nareka. V raziskavi je sodelovalo 108 učencev iz dveh osnovnih šol. Prvo preverjanje je predstavljal preizkus predznanja, ki smo ga izvajali oktobra 2017. Na podlagi teh rezultatov smo razvrstili učence v tri skupine, glede na predznanje. Drugo preverjanje pa je bilo pisanje nareka, ki smo ga izvedli maja 2019. Napake iz nareka smo klasificirali v tabelo in jih razvrstili v tri glavne podskupine.
Ključne besede: poslušanje, pisanje, grafomotorika, narek
Objavljeno: 14.01.2020; Ogledov: 448; Prenosov: 81
.pdf Celotno besedilo (730,16 KB)

4.
Vpliv vzgojitelja na zmožnost risanja kroga pri otrocih, starih od 3 do 4 let
Alenka Jeglič, 2019, diplomsko delo

Opis: V zaključnem delu smo se najprej osredotočili na teoretični del, kjer smo iz strokovne literature povzeli najpomembnejše dejavnike za čim bolj uspešne rezultate na področju grafomotorike, podrobneje smo se osredotočili na začetno opismenjevanje, komunikacijske dejavnosti – pisanje in poslušanje, vlogo odraslega, grafomotoriko. Raziskovali smo, kakšna je pravilna drža pisala, telesa, kje začnemo risati krog in v katero smer. Navedli smo tudi strokovna mnenja glede razvojnih mejnikov pri risanju in kateri dejavniki vplivajo na opismenjevanje. V praktičnem delu smo načrtovali dejavnosti za devetnajst opazovanih otrok skozi trimesečno obdobje ter jih izvajali v skupini, da bi otroci dosegli bolje zmožnosti pri risanju kroga. Otroke smo preverili z začetnim preverjanjem na formatu A3 in A4 z enako vajo za risanje kroga, opazovali različne parametre in si jih zabeležili. Po izvedenem praktičnem delu smo enako vajo ponovili ter primerjali podatke iz začetnega s končnim preverjanjem. Rezultati so potrdili, da vzgojitelj vpliva na zmožnost risanja kroga, sam spol ter starost otrok pa nista imela vpliva na boljše ali slabše zmožnosti otrok. Posebej dobre rezultate smo dobili pri opazovanju sklenjenosti kroga ter drži telesa, kar nam dokazuje, da je viden napredek v obdobju od začetnega preverjanja do končnega preverjanja.
Ključne besede: grafomotorika, krog, vpliv vzgojitelja, pismenost, pisanje, poslušanje
Objavljeno: 18.09.2019; Ogledov: 424; Prenosov: 108
.pdf Celotno besedilo (4,61 MB)

5.
Zmožnost upoštevanja predlogov in barv na področju orientacije pri predšolskih otrocih
Teja Jurjevec, 2018, diplomsko delo

Opis: V zaključnem delu z naslovom Zmožnost upoštevanja predlogov in barv na področju orientacije pri predšolskih otrocih bomo govorili o orientaciji, ki je pri otrocih, predvsem pri njihovem zaznavanju prostora, zelo pomembna. Diplomska naloga v teoretičnem delu opredeljuje predvsem razvoj govora in orientacije v predšolskem obdobju. Govori o vrstah govora in orientacije, ki jih otrok spoznava skozi igro. Ker je tema diplomske naloge v večini usmerjena na orientacijo v predšolskem obdobju, je pomembno, da opredelimo tudi razvoj govora, saj je v veliki meri povezan z orientacijo, barvami in tudi predlogi. Zelo pomembno pri vsem tem pa je tudi, da otrok zna poslušati, zato bomo spregovorili tudi o poslušanju, vrstah poslušanja ter kaj in kako poslušamo. Cilj diplomske naloge je, da ugotovimo, kako dobro otroci poznajo levo in desno roko, predloge ter barve.
Ključne besede: prepoznavanje leve in desne roke, razvoj govora, orientacija otrok, poslušanje.
Objavljeno: 02.04.2019; Ogledov: 442; Prenosov: 53
.pdf Celotno besedilo (917,60 KB)

6.
Doživljanje nastopa učencev glasbenih šol pred občinstvom
Maja Zorič, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo je zasnovano kot empirično delo. V prvem delu je predstavljen teoretični del, ki obravnava načela javnega nastopanja. Proučuje pa tudi postopek priprave na javni nastop, doživljanje nastopa, izkušnje izvajalca glasbenika in pridobitve z nastopanjem. Psihologija glasbe in sproščanje v glasbi sta pomembna dejavnika pri ocenjevanju uspešnosti nastopanja, ki podpreta teoretični del v celoti. V drugem, empiričnem delu so predstavljeni rezultati anketnega vprašalnika, ki so ga učenci izbranih glasbenih šol reševali. Na podlagi le-teh smo izvedeli, koliko izkušenj imajo učenci glede na razred, v katerega hodijo, ali je prisoten strah, ko so izpostavljeni pred občinstvom, in kakšno je njihovo doživljanje glasbe med nastopanjem.
Ključne besede: Javno nastopanje, doživljanje nastopa, stres, trema, anksioznost, spomin, interpretacija, motivacija, izkušnje, glasbene sposobnosti, zavestno in podzavestno dojemanje glasbe, poslušanje in razumevanje glasbe
Objavljeno: 08.01.2019; Ogledov: 725; Prenosov: 111
.pdf Celotno besedilo (598,15 KB)

7.
Govorni razvoj predšolskega otroka v dvojezičnem okolju
Eszti Feher, 2018, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Govorni razvoj predšolskega otroka v dvojezičnem okolju je bil naš namen proučiti govorni razvoj predšolskega otroka v enojezičnem in dvojezičnem okolju. V teoretičnem delu smo proučili govorni razvoj od samega začetka do uporabe prvih povedi in opredelili poslušanje kot pomemben segment razvoja govora. Proučili smo tudi razvoj jezika pri enojezičnem in dvojezičnem govorcu, kjer smo se dotaknili maternega jezika, jezika okolja oziroma drugega jezika ter usvajanja in učenja prvega in drugega jezika. Dotaknili smo se teme dvojezičnosti v predšolskem obdobju otroka, kjer smo navedli tudi pozitivne in negativne lastnosti dvojezičnosti. Namen empiričnega dela diplomske naloge je bil ugotoviti, kako jezik (slovenščina kot prvi oziroma materni jezik, slovenščina kot drugi jezik) vpliva na otrokovo prepoznavanje, poimenovanje in pripovedovanje ob podanih sličicah ter ugotoviti napredek razvoja govora in razvoja besednjaka pri sedemnajstih otrocih starih med 1–6 let v dvakratnem preverjanju v razmiku petih mesecev. Na podlagi dobljenih rezultatov smo prišli do spoznanja, da je na področju govornega razvoja in besednega zaklada pri vseh otrocih viden napredek. Pri nekaterih je ta napredek večji, pri drugih manjši. Prav tako smo raziskali, da jezik ne vpliva na otrokovo prepoznavanje, poimenovanje in pripovedovanje ob sličici, saj so nekateri otroci, ki jim materni jezik ni slovenščina, pridobili boljše rezultate kot nekateri otroci, ki jim je slovenščina materinščina.
Ključne besede: poslušanje, razvoj govora, jezik, dvojezičnost, dvojezičnost v vrtcu, usvajanje in učenje drugega jezika.
Objavljeno: 04.12.2018; Ogledov: 802; Prenosov: 169
.pdf Celotno besedilo (1,54 MB)

8.
Zmožnost glasovnega zavedanja in pisanja učencev v 1. razredu ter spremljanje njihovega individualnega napredka
Tilen Repenšek, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo raziskovali področje glasovnega zavedanja in zmožnosti pisanja pri učencih v prvem razredu. Cilj raziskave je bil preveriti zmožnosti na polovici in ob koncu šolskega leta ter spremljati individualni napredek. Naš vzorec je tvorilo 215 učencev prvih razredov petih mariborskih osnovnih šol. Na podlagi vzorca smo preverjali zmožnosti glasovnega zavedanja in »pisanja« v mesecu decembru 2013 ter zmožnost pisanja v mesecu maju 2014. Pri prvem preverjanju so rezultati pokazali relativno dobro zmožnost glaskovanja pri večini učencev, razlika se je pokazala pri »pisanju«, kjer se je uspešnost zapisa zniževala sorazmerno s težavnostjo besed. Zadnjo besedo od 14 besed je »zapisalo« le 32 od skupno 215 učencev. Rezultati zapisa besed v mesecu maju 2014 in njihove uporabe v enostavčnih in zloženih povedih so pokazali odstopanja v uspešnosti učencev posameznih šol, kar pomeni, da je razlika med njimi pogojena z različnimi dejavniki, kot so spodbudno ali nespodbudno domače okolje, slovenščina kot drugi jezik, spodbuda k pisanju o svojih občutjih in čustvih nasploh.
Ključne besede: glasovno zavedanje, glaskovanje, zmožnost pisanja, pisanje, govor, poslušanje, prvi razred
Objavljeno: 29.11.2018; Ogledov: 507; Prenosov: 105
.pdf Celotno besedilo (1,45 MB)

9.
Poimenovanje predmetov, začetni glas in tvorjenje besed pri predšolskih otrocih
Klavdija Dolinar, 2018, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Poimenovaje predmetov, začetni glas in tvorjenje besed pri predšolskih otrocih smo v teoretičnem delu predstavili razvoj govora, faze govornega razvoja, pojma pismenost in opismenjevanje, razvoj besednega zaklada, poslušanje in glasovno zavedanje. V drugem delu, t.i. empiričnem delu, smo želeli ugotoviti napredek pri prepoznavanju začetnega glasu in napredek v besednem zakladu pri otrocih starih 4–6 let v obdobju petih mesecev. Z uporabo deskriptivne metode in metode praktičnega dela smo ugotavljali razlike pri poimenovanju sličic, poimenovanju začetnega glasu in številu tvorjenih besed na določen začetni glas (npr. sličica jež, začetni glas »j«, tvorjenje besed; jabolko, jezik …) na neslučajnostnem vzorcu otrok starih 4–6 let. Pri prepoznavanju začetnega glasu se je v večini primerov izkazalo, da otrokom ne povzroča večjih težav. Pri tvorjenju besed pa so se kazale precejšnje razlike med posamezniki. Nekaj otrok je precej izstopalo tako po številu tvorjenih besed kot tudi po tem, da so bile nekatere tvorjene besede zahtevnejše. Nekaj otrok pa je imelo pri tvorjenju besed večje težave ali pa so bile tvorjene besede predvsem imena in predmeti, ki so bili tisti trenutek v okolici. Rezultati, ki smo jih pridobili, so pokazali, da se kaže napredek med prvim in drugim preverjanjem v razvoju govora in razvoju besednega zaklada. Pri nekaterih otrocih je bil napredek večji, pri drugih pa manjši.
Ključne besede: govorni razvoj, opismenjevanje, pismenost, poslušanje, besedni zaklad, glasovno zavedanje, začetni glas.
Objavljeno: 23.04.2018; Ogledov: 841; Prenosov: 175
.pdf Celotno besedilo (1,52 MB)

10.
Pisanje nareka v 3. razredu osnovne šole v pomurski regiji
Jasmina Ritonja, 2018, magistrsko delo

Opis: Učitelji, ki poučujejo v 1. vzgojno-izobraževalnem obdobju devetletne osnovne šole, se poslužujejo komunikacijskega modela poučevanja, katerega končni rezultat je praktično in ustvarjalno obvladovanje komunikacijskih dejavnosti. Doseganje pravopisnih zmožnosti učencev lahko preverjamo na različne načine, med enega izmed njih sodi tudi pisanje nareka. S pomočjo nareka učitelj preveri pravopisno zmožnost učencev, hkrati pa pridobi vpogled v sposobnost branja in pisanja, kar mu daje smernice za nadaljnje delo s posamezniki v razredu. Glavni namen našega raziskovanja je s pisanjem narekov preveriti pravopisno zmožnost učencev 3. razreda v eni izmed pomurskih osnovnih šol. V teoretičnem izhodišču magistrskega dela so opredeljeni proces opismenjevanja in komunikacijske sposobnosti, med katerimi smo izpostavili poslušanje, branje in pisanje. Predstavili smo tudi motnje pri branju in pisanju. Posebno pozornost smo namenili opredelitvi nareka, predstavitvi pisanja nareka, pravopisu in ciljem pravopisnih zmožnosti za 1. vzgojno-izobraževalno obdobje. V sklopu empirične raziskave magistrskega dela smo s pisanjem narekov učencev 3. razreda izbrane osnovne šole v pomurski regiji preverjali pravopisne zmožnosti učencev. Preverjanje pisanja nareka smo izvajali dvakrat, saj smo pridobljene rezultate obeh preverjanj primerjali med seboj.
Ključne besede: opismenjevanje, poslušanje, branje, pisanje, pisanje nareka, pravopis, cilji pravopisne zmožnosti
Objavljeno: 29.01.2018; Ogledov: 792; Prenosov: 139
.pdf Celotno besedilo (914,90 KB)

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici