| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 42
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
SPREMLJANJE DOLOČENIH PODROČIJ PRI PISANJU NAREKA V PRVEM TRILETJU
Klavdija Padežnik, 2009, diplomsko delo

Opis: V prvem triletju osnovne šole gredo učenci skozi fazo opismenjevanja. Opismenjevanje pomeni naučiti se brati in pisati. Pri pisanju imajo veliko vlogo vaje iz grafomotorike, s katerimi učenci pridobijo občutek za držanje pisala, orientacijo na pisalni podlagi in občutek za pisanje. Pri posamezniku se pri pisanju pojavijo različne težave, ki so lahko vezane na različna področja. V teoretičnem delu diplomske naloge sem predstavila opismenjevanje s poudarkom na pisanju. V empiričnem delu je sledila predstavitev napak, ki se pojavljajo pri pisanju nareka v drugem in tretjem razredu osnovne šole. Napake se navezujejo na področje prostorskega zaznavanja in vizualno motorične koordinacije, na področje slušnega razločevanja in razčlenjevanja, na področje neznanja in druge vrste napak. Napake so bile predstavljene v obliki tabel, na koncu pa je bila narejena grafična primerjava napak med spoloma.
Ključne besede: pisanje, opismenjevanje, narek, klasifikacija napak po Šaliju, grafomotorika, poslušanje
Objavljeno: 06.07.2009; Ogledov: 3928; Prenosov: 778
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

3.
KAKO PRISLUHNITI OTROKU
Mateja Praznik, 2009, diplomsko delo

Opis: Komunikacija nas spremlja vsak dan, celo življenje in je sestavni del spoznavnega in socialnega razvoja. Zavedati se moramo, kako pomembno vlogo ima medsebojna komunikacija za otrokov razvoj. Učenje komunikacije se največkrat nanaša na učenje književnosti, retorike, lepopisa … Pri sporazumevanju (učinkovito pošiljanje in prejemanje sporočil, poslušanje drug drugega, upoštevanje čustev, razumevanje …) se pogosto dogaja, da ostajamo brez znanja. Diplomsko delo obravnava seznanitev z novimi načini komunikacije. Nevmešavanje, odpiranje vrat, aktivno poslušanje in reševanje konfliktov brez poraženca so metode, ki nam pomagajo, da se lahko učinkovito pogovarjamo z otroki. V delu sem predstavila tudi načine pogovora in poslušanj ter metode reševanja konfliktnih situacij, ki se najbolj pogosto uporabljajo v praksi in niso priporočene. Delo zajema tudi poglavje o kaznovanju. Kaj lahko naredimo namesto kaznovanja, posledice, ki jih pušča kaznovanje pri otrocih in poglavje, zakaj je komunikacija med vzgojitelji in starši pomembna. Podatki zbrani z anketnim vprašalnikom so statistično pregledani in prikazani v tabelah. Dobljeni rezultati so pokazali, v kolikšni meri strokovni delavci uporabljajo nove načine komunikacije.
Ključne besede: komunikacija, pogovor z otroki, poslušanje otrok, konflikti, kaznovanje.
Objavljeno: 07.07.2009; Ogledov: 2302; Prenosov: 376
.pdf Celotno besedilo (341,63 KB)

4.
UČENCI TRETJEGA RAZREDA PO PREDHODNEM ZGLEDU PIŠEJO KRAJŠE PREPROSTO BESEDILO
Polona Justin, 2009, diplomsko delo

Opis: Učiteljeva temeljna naloga v prvi triadi, pri pouku slovenskega jezika, je učence opismeniti. Prizadevajo si, da učenci čim bolje usvojijo bralno tehniko in da prebrano besedilo tudi razumejo. Prav tako pa je pomembna tudi učenčeva upovedovalna zmožnost. V svojem diplomskem delu sem poseben poudarek namenila razumevanju pri branju ter pisanju. Cilj moje raziskave je bil ugotoviti napredek v razumevanju prebranega besedila ter napredek v samostojnem pisanju krajšega besedila po predhodnem zgledu. V raziskavo sem vključila tretji razred. Uporabila sem eksperimentalno metodo. Med prvim in drugim preizkušanjem je minilo obdobje petih mesecev. Ugotovila sem, da so učenci napredovali pri razumevanju prebranega besedila, pri samostojnem pisanju krajšega besedila pa ne. V času, ki je pretekel, med prvim in drugim preizkušanjem, so učenci očitno pozabili, kaj vse mora opis živali vsebovati.
Ključne besede: Ključne besede: poslušanje, branje, pisanje, opismenjevanje, opis.
Objavljeno: 08.07.2009; Ogledov: 2342; Prenosov: 223
.pdf Celotno besedilo (1,96 MB)

5.
MNENJE VZGOJITELJIC IN UČITELJIC O OPISMENJEVANJU UČENCEV NA OSNOVNIH ŠOLAH V KOROŠKI REGIJI
Tonja Krevh, 2009, diplomsko delo

Opis: Namen mojega dela je ugotoviti in predstaviti načine učenja branja in pisanja, ki se jih uporabljajo vzgojiteljice in učiteljice v prvi triadi devetletne osnovne šole. Zanimalo me je predvsem, kdo po mnenju učiteljic in vzgojiteljic največ prispeva k uspešnemu opismenjevanju otrok, katera dejavnost priprave na opismenjevanje je najučinkovitejša, kako učiteljice in vzgojiteljice motivirajo otroke in kako spodbujajo njihov interes za branje in pisanje, ter kako vpliva na mnenje vzgojiteljic in učiteljic njihova izobrazba. Želela sem tudi izvedeti, katere metode so po mnenju učiteljic in vzgojiteljic najprimernejše za poučevanje branja in pisanja, kako pogosto učiteljice oziroma vzgojiteljice berejo otrokom in kaj po mnenju učiteljic in vzgojiteljic zavira razvoj opismenjevanja oziroma kaj povzroča otroku največje težave pri opismenjevanju. Da bi prišla do rezultatov in ugotovitev, sem trenutno stanje preverila z vprašalnikom na osnovnih šolah po Koroškem. V raziskovalni vzorec so bile zajete vzgojiteljice prvih razredov in učiteljice prve triade dvaindvajsetih osnovnih šol Koroške regije. Rezultati ankete so odgovorili na vprašanja, ki so se mi zastavljala. Rezultati so pokazali, da po mnenju vzgojiteljic največ k uspešnemu opismenjevanju prispevata učiteljica in vzgojiteljica skupaj. Učiteljice pa menijo, da največ prispevajo starši. Vzgojiteljice menijo, da sta najpomembnejši dejavnosti priprave na opismenjevanje govorna ustvarjalnost in poslušanje. Učiteljice so podobnega mnenja, le da je po njihovem mnenju pomemben tudi sproščen govor. V odgovorih na vprašanje o motivaciji vzgojiteljice in učiteljice menijo, da je najbolje motivirati in spodbujati otrokov interes za branje in pisanje tako, da jim veliko pripoveduješ. Najučinkovitejša metoda za učenje branja in pisanja je po mnenju vzgojiteljic metoda igre, učiteljice pa menijo, da je najučinkovitejša metoda pripovedovanja. Raziskava je tudi pokazala, da vzgojiteljice berejo otrokom nekajkrat na teden, učiteljice pa vsak dan. Mnenja glede zaviranja razvoja opismenjevanja so bila s strani učiteljic in vzgojiteljic zelo podobna. Večina jih meni, da sta za to kriva nestimulativno okolje in slaba grafomotorika.
Ključne besede: Opismenjevanje, metode opismenjevanja, poslušanje, pisanje, branje
Objavljeno: 08.07.2009; Ogledov: 3507; Prenosov: 333
.pdf Celotno besedilo (399,20 KB)

6.
POSLUŠANJE NEUMETNOSTNEGA BESEDILA (OPIS PREDMETA) V 3. RAZREDU DEVETLETNE OSNOVNE ŠOLE
Anita Osterc, 2009, diplomsko delo

Opis: Tema diplomske naloge je poslušanje neumetnostnega besedila v 3. razredu devetletne osnovne šole. Namen le-te je bil preveriti in primerjati, kako vpliva poslušanje neumetnostnega besedila na razumevanje poslušanega in razvoj pisanja pri učencih. V teoretičnem delu je bilo predstavljeno: poslušanje kot komunikacijska dejavnost, pomen poslušanja, vrste in dejavniki, ki vplivajo na poslušanje, govorno-poslušalska komunikacija ter poslušanje neumetnostnih besedil v šoli in prvem triletju. Empirični del zajema prikaz in primerjavo rezultatov, ki so jih dosegli učenci tretjih razredov podeželske (šola A) in mestne šole (šola B). Učenci podeželske šole se s poslušanjem posnetega neumetnostnega besedila še niso srečali, učenci mestne šole pa ga poznajo že od 1. razreda. Uporabljeni sta bili deskriptivna in kavzalno-neeksperimentalna metoda. Rezultati so bili pridobljeni s pomočjo reševanja kratkih nalog, oblikovanja pojmovne mape in zapisom krajšega neumetnostnega besedila po poslušanem neumetnostnem besedilu.
Ključne besede: poslušanje, neumetnostno besedilo, pojmovna mapa, slušno razumevanje in pomnjenje, opis predmeta
Objavljeno: 01.10.2009; Ogledov: 3510; Prenosov: 313
.pdf Celotno besedilo (2,29 MB)

7.
TELEFONSKO KOMUNICIRANJE
Irena Perčič, 2009, diplomsko delo

Opis: Tema diplomske naloge je telefonsko komuniciranje, ker je to eno izmed najbolj uporabljenih in običajnih virov komunikacije tako v vsakdanjem življenju kot v podjetjih. Namen diplomske naloge je raziskati in predstaviti telefonsko komuniciranje, vzroke za uspešno in kvaliteto komunikacijo, priprave na pogovor, ki obsegajo opredelitev vsebine, izbiro primernega časa in prave osebe za pogovor, pripravo pripomočkov in gradiva ter primernega vzdušja. Diplomska naloga je sestavljena iz dveh delov. V teoretičnem delu smo na podlagi literature predstavili osnovne pojme s področja komunikacije na splošno in s področja telefonskega komuniciranja s poudarkom na dejavnikih, ki vplivajo na uspešno telefonsko komunikacijo, tehnike in učinkovitost, prednosti in slabosti telefonske komunikacije, jezik, ki ga uporabljamo pri telefonskem komuniciranju, ter predstavili smo temelje za pravilen telefonski pogovor. V drugem raziskovalnem delu smo na podlagi dobljenih podatkov iz ankete raziskali, kakšen pomen osebe, ki uporabljajo telefonske pogovore, predpisujejo telefonskemu komuniciranju, vplivnim dejavnikom, pripravi na pogovor in bontonu. Preverjali smo zastavljena vprašanja raziskave. Ugotovili smo, da ljudje telefonskemu komuniciranju pripisujejo velik pomen, čeprav se ne zavedajo, da je potrebno izobraževanje tudi v tej smeri. V večini jih pozna telefonski bonton, problemi pa so nastali pri reševanju kritičnih situacij, ko je sogovornik agresiven in na plan privrejo njihova čustva. Preverjali smo uporabo funkcije telefonskega aparata, kjer se je izkazalo, da ljudje uporabljajo le njim »prijazne« funkcije, v primeru, da so funkcije pomembne za klicočega pa jih ne uporabljajo. Kljub temu, da je telefonski pogovor odvisen tudi od naših priprav, ki obsegajo opredelitev vsebine, izbiro primernega časa in prave osebe za pogovor, pripravo pripomočkov in gradiva ter primernega vzdušja za pogovor, se za le-to odloči malo uporabnikov telefonske komunikacije.
Ključne besede: komunikacija, telefonsko komuniciranje, vpliv glasu, poslušanje
Objavljeno: 02.12.2009; Ogledov: 3709; Prenosov: 1002
.pdf Celotno besedilo (435,53 KB)

8.
RAZVOJ RAZLOČUJOČEGA POSLUŠANJA V 1. RAZREDU DEVETLETNE OSNOVNE ŠOLE
Lea Dšuban, 2010, diplomsko delo

Opis: V našem življenju je poslušanje prva in za večino ljudi tudi najpogostejša komunikacijska dejavnost. Ločimo več vrst poslušanja, med katerimi je pri začetnem opismenjevanju najpomembnejše razločujoče poslušanje, saj predstavlja osnovo za učenje branja in pisanja. V prvem razredu devetletne osnovne šole razvijamo sposobnost razločujočega poslušanja pri učencih postopno, s pomočjo različnih vaj. Na začetku učenci prepoznavajo zvoke in jih med seboj primerjajo. Nato začnejo postopno ugotavljati, katera beseda je daljša/krajša, prepoznavati zloge in glasove na določenem mestu v besedi ter besede členiti na zloge in nazadnje na glasove. V svoji raziskavi sem želela proučiti, kako učenci razločujoče poslušajo. Vzorec je bil izbran iz konkretne populacije dveh prvih razredov na dveh različnih osnovnih šolah v Prekmurju. Preverjanje sem na obeh šolah izvedla dvakrat, saj me je zanimal napredek posameznega učenca, celotnega razreda ter primerjava med šolama. Uporabila sem deskriptivno in kavzalno-neeksperimentalno metodo empiričnega pedagoškega raziskovanja, njene rezultate pa sem prikazala v obliki tabel.
Ključne besede: opismenjevanje, razločujoče poslušanje, poslušanje posnetih zvokov, ugotavljanje dolžine v dvojicah besed, zlogovanje, začetni in končni zlogi, glasovi na začetku, na koncu in znotraj besede, glaskovanje
Objavljeno: 03.03.2010; Ogledov: 3095; Prenosov: 441
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

9.
VPLIV OBRAVNAVE ČRK V 2. IN 3. RAZREDU NA PISANJE NAREKA
Tia Tollazzi, 2010, diplomsko delo

Opis: V prvem triletju osnovne šole gredo učenci skozi fazo opismenjevanja, kar pomeni učenje branja in pisanja. Pri pisanju imajo veliko vlogo vaje iz grafomotorike, s katerimi učenci pridobijo občutek za držanje pisala, orientacijo na pisalni podlagi in občutek za pisanje. V prvih letih osnovne šole je za učence poslušanje eden od najpomembnejših virov pridobivanja znanja, ki ga lahko izvajamo z različnimi vajami. Narek in napake, ki jih učenci zagrešijo pri pisanju, pa omogočajo dober vpogled v učenčevo zmožnost pravilnega zapisovanja in v težave, ki jih označuje pojem disgrafija. V teoretičnem delu diplomske naloge sem predstavila opismenjevanje, osredotočila sem se predvsem na pisanje. Opisala sem osnove pisanja, kako učence uvajati v pisanje, opisala sem metode učenja pisanja in grafomotoričen razvoj. Posebno poglavje sem namenila tudi pisanju nareka, ki sem ga izvedla z učenci štirih osnovnih šol, ki so črke pridobivali na različne načine. V empiričnem delu je sledila predstavitev napak, ki so se pojavile pri pisanju nareka v drugem in tretjem razredu osnovne šole. Napake se navezujejo na področje prostorskega zaznavanja in vizualno-motorične koordinacije, na področje slušnega razločevanja in razčlenjevanja in na področje neznanja. Napake sem predstavila v obliki tabel in grafov.
Ključne besede: Poslušanje, pisanje, grafomotorika, opismenjevanje, narek, klasifikacija napak po Šaliju.
Objavljeno: 07.07.2010; Ogledov: 4666; Prenosov: 517
.pdf Celotno besedilo (595,26 KB)

10.
UČENCI TRETJEGA RAZREDA POSLUŠAJO NEUMETNOSTNO BESEDILO IN GA UREDIJO V POJMOVNO MAPO
Tjaša Tomanič, 2010, diplomsko delo

Opis: Učenci se že v osnovni šoli znajdejo sredi kopičenja podatkov in raznih znanj z različnih področij. Veliko preberejo v revijah, knjigah in učbenikih, vidijo ter slišijo po televiziji in predvsem veliko izvedo preko uporabe spleta. Vse to znanje in informacije si lahko uredijo pregledno ter iz njega izluščijo ključne besede in bistvene podatke s pomočjo raznih učnih strategij, katerih jih morajo naučiti učitelji. Predznanje in besedni zaklad sta ključnega pomena za dobro razumevanje prebranega ter sta pogoj za nadaljnje lažje nadgrajevanje znanja. Pojmovna mapa je ena od učinkovitih bralnih metod, ki s svojo grafično strukturo omogoča bralcu lažjo pomnjenje novih pojmov ter širjenje besednega zaklada. Z njo si učenec osveži svoje predznanje ter ga prikliče iz spomina, vanjo vgradi nove ključne informacije ter nato pregledno uredi, da se lažje znajde med zapiski in uči. Namen naloge je bil preveriti, kakšna bo razlika med številom bistvenih podatkov in ključnih besed pri dveh skupinah učencev tretjega razreda. Uporabljeni sta bili deskriptivna in eksperimentalna metoda. Raziskava je primerjala pojmovne mape, ki so nastale ob dveh preverjanjih (v časovnem razmaku enega meseca) po treh poslušanjih posnetka neumetnostnega besedila v skupini A, ki uporablja gradivo z uporabo pojmovne mape, in v skupini B, ki takih gradiv ne uporablja. Potrjena je bila hipoteza, da bodo uspešnejši učenci skupine A, ki so uporabljali didaktično gradivo, ki vsebuje pojmovno mapo. Ob obeh preverjanjih se je potrdilo tudi predvidevanje, da bodo učenci največ zapisali po prvem poslušanju posnetka.
Ključne besede: Pojmovna mapa, ključne besede, bistveni podatki, bralne strategije, predznanje, poslušanje z razumevanjem, poslušanje neumetnostnega besedila
Objavljeno: 08.07.2010; Ogledov: 2269; Prenosov: 209
.pdf Celotno besedilo (1,37 MB)

Iskanje izvedeno v 0.25 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici