1. Nagnjenost poslovodstva za utajo ddvAmila Skenderović, 2024, magistrsko delo Opis: Nagnjenost poslovodstva za utajo DDV predstavlja problem, ki se nanaša na naklonjenost ali tendenco poslovodstva podjetij, da izvaja nezakonite prakse za prikrivanje DDV obveznosti. Če poslovodstvo namerno ali nenamerno ne izpolnjuje svojih davčnih obveznosti, lahko pride do utaje DDV. V teoretičnem delu smo podrobno opisali pojem DDV, notranje kontrole ter poslovodenje, pa tudi dejavnike in motive, ki spodbujajo takšno ravnanje. Poslovodstvo ima ključno vlogo pri vzpostavitvi sistema notranjih kontrol, ki zagotavlja pogoje za doseganje konkurenčne prednosti, vključuje mehanizme za preprečevanje in odkrivanje napak ter prevar v poslovnih procesih. Učinkovito delovanje notranjih kontrol je odvisno od pravilne implementacije osnovnih komponent sistema notranjih kontrol v podjetju, kar zagotavlja zanesljivost pri doseganju ciljev podjetja. Sistem je zasnovan tako, da podjetju omogoča dosledno upoštevanje navodil poslovodstva, varovanje premoženja, preprečevanje in odkrivanje napak ter prevar, zagotavljanje točnosti in popolnosti računovodskih evidenc ter pravočasno pripravo zanesljivih računovodskih informacij. Z uporabo sistema podjetje postavlja temelje za integriteto, odgovornost in učinkovitost v svojem poslovanju, kar prispeva k ohranjanju zaupanja v poslovnem okolju.
V empiričnem delu smo ob upoštevanju teoretičnih spoznanj raziskav drugih avtorjev ter naše lastne analize oblikovali vprašalnik za intervjuje, nato pa smo izvedli razgovore z glavnimi računovodji srednje velikih podjetij. Analizirali smo odgovore intervjujev in preverili hipoteze. Po pregledu odgovorov intervjuvancev smo ugotovili, da obstaja širok nabor dejavnikov, ki lahko vplivajo na nagnjenost poslovodstva za utajo DDV. Najpogostejši med njimi so osebna korist, finančni pritisk, kompleksnost davčne zakonodaje, demografski dejavniki (kot sta starost in spol) ter kultura podjetja. Poleg tega se kot pomemben dejavnik omenja tudi egoizem posameznikov. Intervjuvanci so poudarili, da poslovodje, ki se znajdejo v finančnih ali osebnih težavah, kot so dolgovi ali osebni problemi, se lahko odločijo za utajo DDV kot način za reševanje teh težav ali zmanjšanje finančnih pritiskov. V podjetjih, kjer prevladuje koruptivna kultura ali neetično ravnanje na vodstvenih položajih, je verjetneje, da se bo poslovodstvo odločilo za utajo DDV. Sklep vsebuje ključne ugotovitve iz teoretičnega in empiričnega dela.
Ključne besede: DDV, davčna utaja, poslovodstvo, sistem notranjih kontrol, pritisk.
Objavljeno v DKUM: 18.07.2024; Ogledov: 150; Prenosov: 33
 Celotno besedilo (2,01 MB) |
2. Povezave med močjo vrhovnega poslovodstva podjetja in berljivostjo letnih poročilKatarina Kos, 2023, diplomsko delo Opis: Vrhovno poslovodstvo v podjetju predstavlja vir odločitev, ključnih za poslovanje podjetja. Podjetja po končanem poslovnem letu predstavijo svoje poslovanje v letnem poročilu. Moč vrhovnega poslovodstva se meri s CPS – to je kazalnik, ki prikazuje, kolikšen del prejemkov od petih najvišje uvrščenih vodstvenih zaposlenih, je prejemek izvršnega direktorja. Berljivost dokumentov pa se meri z indeksom Bog. Le-tega smo za letna poročila dobili s pomočjo uporabe programske opreme StyleWriter.
V diplomski nalogi smo se odločiti preveriti, če obstaja povezava med močjo vrhovnega poslovodstva in berljivostjo letnih poročil. Naloga je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela – raziskave, opravljene za 15 podjetij. Raziskavo smo opravili s pomočjo Pearsonovega koeficienta korelacije za določanje povezanosti med spremenljivkama, za odvisnost med spremenljivkama pa smo uporabili linearno regresijsko analizo.
Pearsonov koeficient povezanosti je z vrednostjo + 0,102 pokazal neznatno povezanost med močjo vrhovnega poslovodstva in berljivostjo letnih poročil. Linearna regresijska analiza pa nam je omogočila, da smo preverili odvisnost med močjo vrhovnega poslovodstva in berljivostjo letnih poročil. Tovrstna analiza je omogočila dokončno opuščanje naše hipoteze, saj so bili rezultati o odvisnosti med spremenljivkama skoraj ničelni, kar nakazuje, da med spremenljivkama za opazovana podjetja ni povezanosti (ali odvisnosti).V diplomski nalogi smo se odločiti preveriti, če obstaja povezava med močjo vrhovnega poslovodstva in berljivostjo letnih poročil. Naloga je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela – raziskave, opravljene za 15 podjetij. Raziskavo smo opravili s pomočjo Pearsonovega koeficienta korelacije za določanje povezanosti med spremenljivkama, za odvisnost med spremenljivkama pa smo uporabili linearno regresijsko analizo.
Pearsonov koeficient povezanosti je z vrednostjo + 0,102 pokazal neznatno povezanost med močjo vrhovnega poslovodstva in berljivostjo letnih poročil. Linearna regresijska analiza pa nam je omogočila, da smo preverili odvisnost med močjo vrhovnega poslovodstva in berljivostjo letnih poročil. Tovrstva analiza je omogočila dokončno opuščanje naše hipoteze, saj so bili rezultati o odvisnosti med spremenljivkama skoraj ničelni, kar nakazuje, da med spremenljivkama za opazovana podjetja ni povezanosti (ali odvisnosti).
Ključne besede: vrhovno poslovodstvo, izvršni direkotr, berljivost, letno poročilo.
Objavljeno v DKUM: 09.10.2023; Ogledov: 270; Prenosov: 21
Celotno besedilo (1,53 MB) |
3. Odgovornost poslovodstva in revizorjev za resničnost in poštenost podatkov v letnih poročilih gospodarskih družbMarija Narat, 2017, diplomsko delo Opis: Gospodarske družbe oziroma poslovni subjekti, ki opravljajo pridobitno dejavnost, morajo zaradi javne objave Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence vsako leto oddati letno poročilo. Za slovenske gospodarske družbe je temeljni pravni vir za izdelavo letnih poročil Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1). V diplomskem delu sem raziskovala, kakšna je odgovornost poslovodstva in revizorjev za resničnost in poštenost podatkov v letnih poročilih gospodarskih družb. Želela sem predstaviti zakonske podlage za pripravo letnih poročil gospodarskih družb, obvezo razkritja podatkov v letnih poročilih, zakonske določbe in načela, ki zavezujejo poslovodstvo in revizorje pri prikazu resničnih in poštenih podatkov v letnih poročilih, ter politiko predpisanih kazni za nezakonito delovanje poslovodstva in revizorjev v zvezi z resnično in pošteno predstavitvijo premoženjsko-finančnega položaja gospodarske družbe in poslovnega izida v letnih poročilih. Na začetku sem razložila, kaj je letno poročilo in kakšna sta postopek ter zakonska podlaga pri njegovi izdelavi. Podrobneje sem predstavila tudi ZGD 1, Slovenske računovodske standarde, Mednarodne standarde računovodskega poročanja, Zakon o revidiranju in Zakon o računovodstvu. Predstavila sem, kdo so uporabniki letnih poročil in kakšna je pomembnost informacij v letnih poročilih, ki so obvezni deli letnega poročila, ter katera so obvezna razkritja ter značilnosti izkazov. Raziskala sem tudi, kako je z revizijo računovodskih izkazov. Poslovodstvo in revizorji morajo dobro poznati zakonske določbe, saj kršitve zakonskih določb povzročajo uporabo primernih sankcij. Napake so lahko zavedne ali nezavedne. Vsa letna poročila mora pregledati revizor. Zato sem nadalje ugotavljala, kakšne so dolžnosti in naloge poslovodstva in revizorjev v zvezi z izkazi v letnih poročilih. Preverila sem tudi, kako je z napačnimi navedbami dejstev v letnih poročilih in kaj se zgodi, če poslovodstvo zagreši prevaro.
Ključne besede: Letno poročilo, ZGD-1, gospodarska družba, prevara, poslovodstvo, revizija.
Objavljeno v DKUM: 18.03.2020; Ogledov: 1549; Prenosov: 149
Celotno besedilo (3,65 MB) |
4. ZNAČILNOSTI DEJAVNOSTI KONTROLINGA VETERINARSKIH POSTAJLidija Juvan, 2016, magistrsko delo Opis: Dejavnost kontrolinga je pripomoček poslovodstva, ki načrtno usmerja in uravnava delovanje podjetja ali organizacije. Naloga dejavnosti kontrolinga je priskrbeti informacije za usmerjanje in nadziranje organizacije doseganja zastavljenih ciljev. Odgovorni nosilec te dejavnosti je kontroler, ki s svojim strokovnim znanjem skrbi za trajnostni obstoj in razvoj organizacije.
Veterinarske organizacije so javne službe, katerih primarna dejavnost je ugotavljanje in diagnosticiranje bolezni ter zdravljenje bolnih živali. Njihov cilj delovanja ni v doseganju dobička, ampak z danimi in omejenimi sredstvi doseči maksimalne koristi in zadovoljstvo uporabnikov njihovih storitev. Vendarle pa si pri vodenju poslovnega procesa veterinarske organizacije želijo, da slednje delujejo varčno, učinkovito in uspešno.
Organizacije uvajajo dejavnost kontrolinga v svoje poslovanje, saj se zavedajo koristi, ki jih slednja prinaša. Ker do zdaj ni bilo veliko znanega o izvajanju te dejavnosti v veterinarskih organizacijah, smo z raziskavo uvajanja in izvajanja dejavnosti kontrolinga na izbranih veterinarskih postajah želeli ugotovili, kako in v kolikšni meri slednje izvajajo to dejavnost.
V raziskavi smo ugotovili, da imajo izbrane veterinarske organizacije vzpostavljen celovit informacijski sistem, kateri jim omogoča kakovostno načrtovanje, nadziranje in analiziranje celotnega poslovanja. Z vzpostavitvijo kontrolinga ali podobnega informacijskega sistema je moč razpolagati s kakovostnimi informacijami, katere omogočajo učinkovito usmerjanje in uravnavanje poslovanja. Pri raziskovanju izbranih veterinarskih postaj smo ugotovili, da s sprotnim spremljanjem stroškov in drugih vidikov poslovanja veterinarske organizacije zagotavljajo uresničevanje postavljenih ciljev ter tako varčno, učinkovito in uspešno delujejo.
Ključne besede: dejavnost kontrolinga, veterinarske postaje, poslovodstvo, poslovna uspešnost
Objavljeno v DKUM: 14.06.2016; Ogledov: 1219; Prenosov: 135
Celotno besedilo (2,20 MB) |
5. PRIMERJAVA KAZENSKE ODGOVORNOSTI ZA RAČUNOVODSKO POROČANJE V EUNives Lugarič, 2015, diplomsko delo Opis: Resnične in poštene računovodske informacije so temelj uspešnega korporativnega upravljanja. Poslovne listine so podlaga za managerske odločitve in predstavljajo tudi vir informacij za vlagatelje, zaposlene ter upnike. Zato je pomembno, da so v družbi in organizaciji vzpostavljene notranje kontrole in zunanje regulative, ki segajo tudi na področje računovodskega poročanja in preprečujejo kršitve in malomarnosti.
Da se zagotovijo resnične in poštene poslovne listine obstajajo v Evropski uniji razni zakoni, direktive in uredbe, ki urejajo to področje. Ti zakoni veljajo tudi v državah članicah, od vsake posamezne države pa je odvisno, kako podrobno in natančno imajo urejeno zakonodajo na področju računovodskega poročanja. Slednje je osrednji problem mojega diplomskega seminarja, skozi katerega bom raziskala, kako so Slovenija, Nemčija in Hrvaška implementirale direktivo 2006/46/ES EU v nacionalno zakonodajo, ki zahteva, da so kazni na področju računovodskega poročanja učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Natančno tudi ni znano, kako je slovenska zakonodaja primerljiva s tujo, kar bom poskušala skozi diplomski seminar tudi raziskati.
Ključne besede: računovodsko poročanje, direktive, poslovne knjige, poslovodstvo, sankcije
Objavljeno v DKUM: 20.10.2015; Ogledov: 1245; Prenosov: 157
Celotno besedilo (663,05 KB) |
6. ODŠKODNINSKA IN KAZENSKA ODGOVORNOST POSLOVODSTVA V ZVEZI S SESTAVO LETNEGA POROČILA: PRIMERJAVA MED SLOVENIJO, AVSTRIJO, NEMČIJO IN ZDATanja Flajs, 2013, diplomsko delo Opis: Namen letnega poročila je predstaviti družbo, njeno delovanje ter predvsem premoženjsko ter poslovno stanje. Po slovenski, nemški in avstrijski zakonodaji je skrb za pravilnost vodenja poslovnih knjig ter za pravilnost in pravočasnost sestave in objave letnega poročila kolektivna dolžnost poslovodstva, medtem ko sta v ZDA za to odgovorna glavni izvršni direktor (CEO) in finančni izvršni direktor (CFO). Pomanjkljivost slovenskega zakona je, da skoraj z ničemer ne konkretizira dolžnosti poslovodstva na področju računovodskega poročanja. V zakon bi bilo treba jasno zapisati, da mora poslovodstvo z ustreznimi organizacijskimi in personalnimi ukrepi poskrbeti za vodenje poslovnih knjig in sestavo letnega poročila ter za njihovo pravilnost, s poudarkom na notranjih računovodskih kontrolah, tako kot je to določeno v nemški in avstrijski korporacijski zakonodaji.
Kazensko odgovornost poslovodstva za t. i. bilančne delikte bi bilo treba poostriti. Razširiti bi bilo treba kvalifikacije kaznivih dejanj in zvišati kazni. Če se poslovne knjige sploh ne vodijo ali če se njihovo vodenje opusti oz. če se ne sestavi letno poročilo in ne predloži pravočasno v javno objavo, bi to moralo biti kaznivo dejanje. Zvišati bi bilo treba tudi kazni zaradi ponareditve ali uničenja poslovnih listin, po vzoru na nemško in avstrijsko ureditev.
Ključne besede: Slovenija, Poslovodstvo, Letno poročilo, Poslovne knjige, Družba, Odškodninska odgovornost, Kazenska odgovornost
Objavljeno v DKUM: 31.03.2014; Ogledov: 2669; Prenosov: 220
Celotno besedilo (1,24 MB) |
7. REVIZORJEVA OCENA TVEGANJA POMEMBNO NAPAČNE NAVEDBE ZARADI PREVARE V RAČUNOVODSKIH IZKAZIH NA PODLAGI TRIANGULACIJE REVIZIJSKIH DOKAZOVTomaž Ličen, 2013, magistrsko delo Opis: Pojem prevare je težko opredeljiv, saj je odvisen od tega, iz katerega zornega kota prevaro opazujemo. Po standardih jih delimo na poslovodske in zaposlenske. Motive za nastanek prevare smo predstavili s trikotnikom prevar, ki razlaga, da posamezniki zagrešijo prevaro, ko so prisotni trije dejavniki: pritisk, priložnost in racionalizacija. Glavno odgovornost za preprečevanje in odkrivanje prevar nosi poslovodstvo, ki mora skrbeti za usmeritve in postopke, ki pomagajo dosegati kolikor mogoče pravilno in uspešno poslovanje. Zunanji revizor opravlja revidiranje računovodskih izkazov in storitve sorodnih dejavnosti. Revizor ni in ne more biti odgovoren za preprečevanje in odkrivanje prevar, zato obstaja možnost, da prevare ne bodo odkrite. Zaradi tega mora pridobiti sprejemljivo zagotovilo, da je celota računovodskih izkazov brez pomembno napačnih navedb zaradi prevare. Da revizor zmanjša tveganje na sprejemljivo nizko raven, takšne revizijske dokaze pridobiva iz revizijskih postopkov. Številni gospodarski škandali so vplivali na revizijsko stroko. Razvit je bil nov koncept pridobivanja in vrednotenja revizijskih dokazov, t. i. triangulacija revizijskih dokazov, s katerim se izboljša kvaliteta same revizije. Revizijski dokazi se pri tej tehniki pridobivajo iz treh temeljnih virov: Entity Business States (EBS), Management Information Intermediaries (MII) in Management Business Representations (MBR). Z raziskavo smo ugotovili, da slovenski revizorji razumejo informacije, ki jih da posamezen revizijski dokaz, vendar zatajijo v primeru, ko je uporaba takšnih informacij najbolj bistvena.
Ključne besede: gospodarska prevara, trikotnik prevar, poslovodstvo, zunanji revizor, zunanje revidiranje, pomembno napačne navedbe zaradi prevare, revizijski dokazi, gospodarski škandali, triangulacija revizijskih dokazov, raziskava
Objavljeno v DKUM: 02.09.2013; Ogledov: 2852; Prenosov: 485
Celotno besedilo (1,11 MB) |
8. ANALIZA RAČUNOVODSKEGA PROUČEVANJA V PODJETJU XOlga Sušec, 2012, diplomsko delo Opis: Računovodsko proučevanje je del celotnega proučevanja podjetja in temelji v glavnem na računovodskih podatkih. Računovodsko proučevanje običajno opravlja analitska služba, ki se je v proučevanem podjetju preimenovala v kontroling. Za dobro in hitro odločanje poslovodstva so potrebne pravočasne, zanesljive in razumljive informacije. Od nosilcev proučevanja pričakujemo strokovna poročila, ki bodo razkrivala uspešnost ali neuspešnost poslovanja podjetja. Predstavljena so lahko z besedili in kazalniki, s pomočjo tabel ali slik. Proučevalec mora izbrati bistvene proučevane probleme in jih prikazati v primerni obliki in vsebini, ki mora biti prilagojena potrebam in sposobnostim prejemnika.
Računovodsko proučevanje v podjetju je dobro razvito v službi kontrolinga, po posameznih področjih pa bi bilo potrebno dvigniti nivo proučevanja. Nekatera področja se s proučevanjem ne ukvarjajo in podatke pridobijo iz kontrolinga. Smiselno bi bilo vsebino računovodskega proučevanja približati širšemu krogu zaposlenih in s tem vzpodbuditi aktivno sodelovanje s proučevalci.
Ključne besede: računovodsko proučevanje, analiza, kontroling, računovodska poročila, podjetje, poslovodstvo.
Objavljeno v DKUM: 26.03.2013; Ogledov: 1927; Prenosov: 257
Celotno besedilo (226,61 KB) |
9. Poslovodstvo brez naročila (negotiorum gestio)Renato Vrenčur, 2010, izvirni znanstveni članek Opis: V prispevku je obravnavan institut poslovodstva brez naročila, ki ga pravni redi izjemoma dopuščajo, saj pomeni odstop od splošnega pravila o nevmešavanju v tuje posle. Zanj je značilno, da se pravilno razmerje med strankama vzpostavi na podlagi zakona ob predpostavki, da obstajajo utemeljeni razlogi, ki osebo, ki opravlja tuj posel, opravičujejo k nekemu ravnanju (bodisi pravnemu bodisi dejanskemu). Utemeljenost ravnanja običajno temelji na solidarnosti, v določenih primerih pa lahko temelji na zakonski dolžnosti. V Obligacijskem zakoniku je določeno, kdaj se je dopustno lotiti tujega posla ter kakšne pravice in obveznosti pripadajo osebi, ki je tuj posel opravila (dopustna gestija). Prav tako pa zakon določa sankcije za osebo, ki je opravila posel, kljub prepovedi osebe, katere posel je opravila (nedopustna gestija). Če pa je posel, ki je bil opravljen za drugega, naknadno odobren, pride do konverzije poslovodstva brez naročila v mandatno ali drugo pravno razmerje, pri čemer nastopijo pravni učinki tega razmerja za nazaj ter se šteje, da je pravnoposlovno razmerje obstajalo ves čas.
Ključne besede: obligacijsko pravo, poslovodstvo brez naročila, gestor, poslovni gospodar, dopustna gestija, nedopustna gestija, nepristno poslovodstvo, Slovenija
Objavljeno v DKUM: 05.06.2012; Ogledov: 4553; Prenosov: 620
 Povezava na celotno besedilo |
10. UVELJAVLJANJE ODŠKODNINSKIH ZAHTEVKOV ZOPER ČLANE POSLOVODSTVA IN NADZORNEGA SVETA V DELNIŠKIH DRUŽBAHMaja Bolko, 2011, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi sem predstavila pojem odškodninske odgovornosti zoper člane poslovodstva in nadzornega sveta v delniških družbah z vidika Obligacijskega zakonika (OZ), Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) in Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). Družbeniki in delničarji v kapitalskih družbah ne odgovarjajo za svoje obveznosti do družbe za razliko od družbenikov v osebnih družbah, in glede na to da je položaj članov organov vodenja ali nadzora zelo samostojen in načeloma neodvisen od delničarjev, je stroga tudi njihova odgovornost. V diplomskem delu sem se osredotočila predvsem na sam pojem odškodninske odgovornosti, na primere kjer lahko pride do izključitve odškodninske odgovornosti in na upravičence do zahtevka za škodo zoper člane uprave in nadzornega sveta v delniških družbah. Saj se z imenovanjem osebe za člana organa vodenja ali nadzora vzpostavi t.i. korporacijsko razmerje med članom in družbo, ki je urejeno v zakonodaji, kar pa velja tudi za vprašanje odgovornosti članov organov vodenja ali nadzora.
Ključne besede: odškodninska odgovornost, odškodninski zahtevek, poslovodstvo, nadzorni svet, delniška družba
Objavljeno v DKUM: 17.06.2011; Ogledov: 4393; Prenosov: 751
Celotno besedilo (355,72 KB) |
