Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Poslovno okolje je zelo dinamično in hitro spreminjajoče. Podjetje mora za svojo rast in razvoj dobro poznati svoje notranje in zunanje dejavnike, da se zna prilagoditi hitro spreminjajočim trendom in tako zadovoljiti potrebe potrošnikov. Znati mora izkoristiti svoje priložnosti, nenazadnje pa tudi slabosti poslovanja, da se podjetju lahko zagotavlja dolgoročna rast in razvoj. Predmet našega raziskovanja je slovensko kozmetično podjetje Kozmetika Afrodita, ki je eno izmed vodilnih podjetij za nego kože v Sloveniji. V kozmetični industriji se vse bolj pojavlja vprašanje naravnih izdelkov in njihove preglednosti. Potrošniki v sodobnem času pričakujejo vedno več od podjetij in njihovih proizvodov. Zdravje je eden izmed ključnih problemov, zaradi katerega so današnji potrošniki postali tako trajnostno ozaveščeni. Vedno več jih želi boljši vpogled v kozmetične proizvode in v to, kaj dajejo na svojo kožo. Zato je veliko tujih kozmetičnih podjetij v svoje poslovanje vključilo uporabo blockchain tehnologije, ki omogoča ustrezno preglednost kozmetičnih izdelkov od izvora samih sestavin do informacij končne proizvodnje. To smo proučevali tudi za Kozmetiko Afrodita. Z analizo notranjega in zunanjega okolja omenjenega podjetja smo proučili vpliv blockchain tehnologije na ti dve okolji. Z analizo STEEP smo podrobneje analizirali zunanje okolje podjetja in opredelili priložnosti in nevarnosti. S tabelo IFAS oz. sintezo notranjih dejavnikov pa smo ugotavljali prednosti in slabosti Kozmetike Afrodita. Na podlagi spoznanih notranjih in zunanjih dejavnikov smo opredelili naše ugotovitve in analizirali uvedbo blockchain tehnologije v izbrano podjetje ter njen vpliv na poslovno okolje. Digitalna transformacija podjetja in s tem uporaba tehnologije blockchain bi na Kozmetiko Afrodita vplivala zelo pozitivno v poslovnem okolju. Nova tehnologija bi podjetju omogočila izvrstno preglednost izdelkov, zaupanje potrošnikov in konkurenčnost doma in v tujini. Povečali bi se tudi prihodki. Kljub številnim prednostim smo zaznali nekaj slabosti v okolju, ki bi se pojavile z uvedbo izbrane tehnologije, vendar pa te ne zaznavamo kot tvegane.
Ključne besede: poslovno okolje, blockchain tehnologija, razvoj podjetja, kozmetična industrija, Kozmetika Afrodita, analiza zunanjega in notranjega okolja.
Objavljeno v DKUM: 20.10.2022; Ogledov: 1075; Prenosov: 177
Celotno besedilo (1,77 MB)

Opis: Diplomsko nalogo sestavljata dva dela, teoretičen in praktičen. V teoretičnem delu smo razdelali poslovno okolje podjetja in predstavili njegovo pomembnost za podjetje. Našteli smo nekaj lastnosti poslovnega okolja in pojasnili načine odzivov nanj. Nato smo predstavili lesno industrijo v Sloveniji in jo za lažje preučevanje razdelili na lesnopredelovalno, pohištveno in gradbeno. Da smo zajeli čim več dejavnikov zunanjega okolja, ki so politični, pravni, ekonomski, socialni, kulturni in tehnološki, smo se odločili pojasniti in kasneje uporabiti PEST-analizo okolja podjetja. PEST-analizo smo opredelili, podali praktične primere in pojasnili pozitivne in negativne vplive na podjetje. Nismo preučevali le zunanjega okolja, ampak tudi notranje. V ta namen smo izbrali SWOT-analizo, s katero preučimo prednosti in slabosti notranjega okolja ter priložnosti in nevarnosti zunanjega poslovnega okolja. SWOT-analiza omogoči primerjanje notranjih in zunanjih dejavnikov. V praktičnem delu smo se odločili za izvedbo PEST in SWOT-analize. Za lažje razumevanje smo izbrali tri podjetja, ki predstavljajo pohištveno, lesnopredelovalno in gradbeno industrijo. PEST-analiza je združevala zunanje dejavnike vseh treh podjetij. Nobeno izbrano podjetje v obdobju svojega poslovanja ni opravilo analize poslovnega okolja. Ugotovljeno je bilo, da se vsa obravnavana podjetja srečujejo s podobnimi težavami. Izpostavljajo pomanjkanje delovne sile, slabo izobraženost obstoječe delovne sile (kar kaže na razkorak s srednješolskim izobraževalnim sistemom). Pestijo jih tudi nihajoče cene materiala. Navajajo malo priložnosti zunanjega okolja, ker imajo polno zasedenost proizvodnje in razpoložljiva sredstva namenjajo v povečan obseg proizvodnje. Ugotovitve smo na kratko povzeli v tabelah. SWOT-analiza je bila lažje izvedljiva, ker so podjetja lažje navajala notranje dejavnike poslovnega okolja. Za boljšo preglednost smo obravnavali vsako podjetje posebej. Ugotovili smo, da vsa tri podjetja posvečajo veliko več pozornosti notranjemu okolju. Ko pride do poslabšanja stanja v zunanjem poslovnem okolju, jih skušajo odpraviti čim hitreje brez vzbujanja posebne pozornosti. Podjetje Adego, d.o.o., ki je predstavljalo pohištveno industrijo, kot svoje prednosti navaja kakovostne izdelke, tehnološko dodelano proizvodnjo in lojalne kupce. Noah, d.o.o. smo izbrali kot predstavnika gradbene industrije. Zaradi nihajočih cen materiala so preučili možnost lastne proizvodnje, ki bi bila sicer mogoča, a so se cene materiala dovolj umirile, da so idejo opustili. So edino podjetje, ki je navajalo dvig povpraševanja med pandemijo. Podjetje Ruševec, d.o.o., smo obravnavali kot lesnopredelovalno podjetje. V podjetju poudarjajo pomen tradicionalnih postopkov predelave, lokalnih dobaviteljev in kakovosti proizvodov. V sklepu smo preučeno teoretično znanje smiselno povezali s praktičnim delom diplomske naloge. Ugotovili smo, da se podjetja soočajo s podobno problematiko, kot smo zapisali v teoretičnem delu. Štiri predpostavljene hipoteze smo potrdili. Zavrgli smo hipotezo, ki predpostavlja, da je za konkurenčnost in vstop na trg v lesni industriji potrebna visoka tehnološka opremljenost. Razlog je, da podjetja ne proizvajajo tako zahtevnih produktov, da bi potrebovala tehnološko dovršeno opremo. Izkazalo se je, da starost opreme ni ključnega pomena. V slovenski lesni industriji se je SWOT-analiza izkazala za primernejšo.
Ključne besede: lesna industrija v Sloveniji, poslovno okolje podjetja, PEST-analiza, SWOT-analiza.
Objavljeno v DKUM: 28.10.2021; Ogledov: 1211; Prenosov: 200
Celotno besedilo (597,39 KB)

Opis: Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov, in sicer iz teoretičnega in praktičnega dela. V teoretičnem delu smo preučili poslovno okolje podjetja, njegovo pomembnost in lastnosti ter okoljski pregled. Prav tako smo opredelili zunanje okolje in ga razdelili na širše ter ožje okolje. Pomembnosti poslovnega okolja smo predstavili kot pomoč, torej kako poslovno okolje podjetjem pomaga, kar smo opredelili kot prednosti poslovnega okolja, medtem ko smo pri lastnostih izpostavili slabosti, in sicer negotovost, kompleksnost in dinamičnost. Pri okoljskem pregledu smo ugotavljali, kaj to sploh je. Ugotavljali smo, zakaj se uporablja in kateri so glavni cilji. Pri širšem okolju smo opredelili sile, in sicer demografske, gospodarske, sociokulturne, tehnološke, ekološke in politične. Nadaljevali smo z ožjim okoljem, kjer smo predstavili njegove dejavnike, in sicer kupce, zaposlene, dobavitelje, delničarje in medije. Naslednje poglavje je namenjeno le PEST analizi, kjer smo jo opredelili, predstavili njeno uporabo ter uporabo omenjene analize pri obvladovanju tveganj ter opredelili strateško upravljanje, njegove prednosti in slabosti ter dejavnike. V nadaljevanju smo predstavili pandemijo, podali primera črne smrti in španske gripe ter opredelili novi COVID-19. Tukaj smo predstavili tudi podjetja v času pandemije, ukrepe, ki so jih podjetja sprejela, in delo od doma, kjer smo predstavili, ali je delo od doma prednost ali slabost ter ali predstavlja oviro ali priložnost. Predstavili smo tudi podjetja v času pandemije v Sloveniji, kjer smo naprej podali nekaj informacij pred pandemijo in nadaljevali v čas pandemije. Teoretični del smo zaključili z ugotovitvami teoretičnega dela. Drugi del diplomskega projekta je praktični del, kjer smo preučevali turizem pred pandemijo in turizem v času pandemije; nadaljevali smo s predstavitvijo turizma pred pandemijo v Sloveniji, kajti glavni in bistveni del naše naloge je bil preučiti dejavnike PEST analize v turistični panogi v Sloveniji. Pri vsakem dejavniku smo se odločili izpostaviti en pozitiven in en negativen vpliv dejavnika na slovenski turizem. Dejavniki, ki smo jih preučili, so bili politični, kjer smo izpostavili dodelitev turističnih bonov in zaprte meje s strani vlade, ekonomski, kjer smo izpostavili brezposelnost v turistični panogi in povpraševanje po zdraviliščih zaradi turističnih bonov, sociokulturni, kjer smo izpostavili strah pred okužbo s COVID-19 in odpovedi rezervacij tujih turistov, ter tehnološki, kjer smo izpostavili umetno inteligenco in robotiko ter aplikacijo za sledenje osebam, okuženim s COVID-19. Vsak dejavnik smo opredelili kot pozitiven oziroma negativen vpliv na turizem. Preučili smo tudi odziv turizma na vplive dejavnikov. Na koncu smo zapisali naše ugotovitve glede na praktični del.
Ključne besede: poslovno okolje podjetja, PEST analiza, pandemija, COVID-19, podjetja, turizem.
Objavljeno v DKUM: 28.10.2020; Ogledov: 1789; Prenosov: 414
Celotno besedilo (1,26 MB)

Opis: V ospredju dela diplomskega projekta so mala in srednje velika podjetja ter PEST-analiza, s pomočjo katere proučujemo zunanje okoljske dejavnike, ki neposredno vplivajo na poslovanje podjetij. Diplomski projekt je sestavljen iz teoretičnega in praktičnega dela. V teoretičnem delu obravnavamo učinke PEST-analize v poslovnem okolju malih in srednje velikih podjetij. Najprej opredelimo značilnosti malih ter srednje velikih podjetij (v nadaljevanju MSP) in sektorje, v katerih se pojavljajo, nato navedemo njihovo specifiko. Gre za gospodarski učinek teh podjetji, razvoj, značilnosti financiranja MSP in vpliv sodobnega okolja nanje. Za tem sledijo PEST-analiza, akronim političnih, ekonomskih, sociokulturnih ter tehnoloških sprememb, ki vplivajo na poslovanje družbe. Opredelimo ter opišemo zgodovinski razvoj analize, navedemo postopke in tehnike izvajanja analize ter razjasnimo vse PEST-variacije. Pojasnimo pomen in uporabo analize za mala in srednje velika podjetja ter opredelimo poslovno okolje in navedemo priložnosti za rast MSP. Empirični del vsebuje predstavitev podjetja Hyundai Zoran Zlatečan s. p. ter izvedeno PEST-analizo. Ker se skozi diplomski projekt osredotočamo na mala in srednje velika podjetja, PEST-analizo izvedemo na primeru majhnega podjetja. S tem poslovnim orodjem opredelimo zunanje okoljske dejavnike tega podjetja – politične, ekonomske, sociokulturne ter tehnološke – ki za dotično podjetje prestavljajo nevarnost oziroma priložnost. Opredelimo tudi njihov status glede na okoljske razmere – ali gre za naraščajoč, padajoč ali nespremenjen trend.
Ključne besede: poslovno okolje, PEST-analiza, mala in srednje velika podjetja, majhno podjetje Hyundai Zoran Zlatečan s.p.
Objavljeno v DKUM: 16.05.2018; Ogledov: 2017; Prenosov: 285
Celotno besedilo (614,10 KB)

Opis: Magistrska naloga temelji na spoznanjih domačih in tujih avtorjev, ki so se ukvarjali s področji strateškega managementa, razvoja podjetja in uresničevanja strategij. Podjetja se za svoj obstoj in uspeh morajo razvijati. Vse hitrejše spremembe v okolju, zapletenost procesov, pritiski konkurence in problemi obvladovanja podjetja, predstavljajo izzive za podjetja. Da bi se tem izzivom zoperstavili morajo poiskati razvojne priložnosti in opredeliti strategije s katerimi bodo definirali smer razvoja. Tako smo se v prvem delu magistrske naloge osredotočili na teoretično pojasnjevanje vloge in pomena strateškega managementa pri iskanju strateških možnosti in razvoja podjetja, ter opredelili pomen in vrsto strategij. Izhodišče za pojasnjevanje nam je služil MER model integralnega managementa. V nadaljevanju smo predstavili metode za analizo podjetja, analizo okolja in celovito presojo podjetja. Prav tako smo opozorili na pomen uresničevanja strategij in pomen projektov, ki služijo kot pomoč pri uresničitvi. Vloga uspešnega uresničevanja strategij je ključna za razvoj podjetja. Drugi del magistrske naloge je bil aplikativen. Osredotočili smo se na proučevanje in analizo podjetja Štefan Pesek s.p., Popravilo viličarjev. Predstavili smo zgodovino podjetja, analizo poslovanja, določili trenutno razvojno stanje in presodili dinamičnost. Analizirali smo okolje v katerem podjetje deluje in skušali najti razvojne potenciale, ki bi jih podjetje lahko izkoristilo. S tem namenom smo s pomočjo metod sinteze notranjih dejavnikov (IFAS tabela) in analize resursov in/ali zmožnosti podjetja, analizirali podjetje. S pomočjo metod STEEP analize in sinteze zunanjih dejavnikov (EFAS tabela) smo analizirali okolje podjetja. Skupne ugotovitve pa podali s pomočjo SWOT analize in metode za celovito presojo podjetja in okolja (SFAS tabela). Podali smo predloge vizije in politike podjetja, ter predlog razvojnih strategij, kjer smo si pomagali s pomočjo TOWS matrike. Izdelali smo program uresničitve planiranega razvoja za obdobje 2016-2019 in naredili prve identifikacije projektov, za katere menimo so ključni, da bi podjetje uresničilo predlagane strategije.
Ključne besede: razvoj podjetja, strateški management, strategije, uresničevanje strategij, politika podjetja, podjetje in poslovno okolje
Objavljeno v DKUM: 29.10.2015; Ogledov: 1887; Prenosov: 323
Celotno besedilo (5,32 MB)