| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 342
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Mediacija kot ena izmed metod za zmanjšanje stresa in doseganje dobrega počutja v organizaciji
Anja Omerzel, 2022, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je rdeča nit doseganje dobrega počutja zaposlenih. Svoj fokus smo usmerili na stres in kakšne posledice slednji povzroča na zaposlene ter na organizacijo, raziskovali smo metode za doseganje dobrega počutja, posebno pozornost pa smo namenili mediaciji v poslovnem okolju ter učinku slednje na zaposlene in podjetja. Tako smo prvi del magistrske naloge posvetili raziskovanju sprožilcev stresa, saj je to prvi korak do razumevanja tega v delovnem okolju organizacije. Posvetili smo se tudi odzivu zaposlenih na stres ter simptomom, ki jih odražajo posamezniki, ki doživljajo stresne dogodke. Največji poudarek tega poglavja pa je bil na posledicah stresa za organizacijo, saj smo želeli ugotoviti, ali in pa kako vpliva na samo poslovanje podjetij. Izpostavili smo tri ključna področja, kjer se posledice odražajo, in sicer na uspešnosti, sodelovanju in seveda na področju stroškov. V okviru tega smo se razpisali tudi o absentizmu in prezentizmu. Dobro počutje zaposlenih v organizaciji je ključno za uspešno in optimalno poslovanje. Preplet zadovoljstva v zasebnem življenju in zadovoljstva na področju kariere se oblikuje pod vplivom vzročnih dejavnikov – delovni pogoji, osebnostne lastnosti posameznika in poklicni stres − ter se kasneje odraža v posledicah, ki so lahko tako na ravni posameznika kot tudi na ravni organizacije. Poleg grafične ponazoritve je v delu še spremno besedilo, ki obširneje objasni preplet počutja posameznikov oziroma zaposlenih. Želja vsake organizacije pa je ne nazadnje uspešno poslovanje, ravno iz tega naslova pa so se začele oblikovati tako imenovane metode, ki skrbijo za dosego dobrega počutja posameznikov v organizacijah. Za celovito razumevanje je treba omeniti tudi organizacijsko klimo, ki je ključna pri doseganju in ohranjanju konkurenčne prednosti organizacij v poslovnem okolju. Omenjeno ustvarjajo zaposleni, dobro organizacijsko klimo pa lahko ustvarijo le, če so njihove potrebe zadovoljene in so srečni, zato se v nalogi posvetimo tudi potrebam zaposlenih, katerih hierarhijo s pomočjo Maslowa tudi grafično ponazorimo. Za dosego dobrega počutja je potrebna zadovoljitev več aspektov – fizičnega in finančnega aspekta, zadovoljitev na mentalni ravni ter socialna zadovoljitev potreb posameznika. Kot omenjeno, je zaradi želje po izboljšanju počutja zaposlenih nastalo veliko različnih metod, v tem magistrskem delu pa podrobneje obravnavamo mediacijo v organizaciji. Predvsem nas zanima doprinos, ki ga ustvari tako za zaposlene kot tudi za samo organizacijo. Poleg primarnega namena – reševanja konfliktov ima mediacija tudi sekundarne namene – izboljšanje odnosov med udeleženci, vse skupaj pa blagodejno vpliva na delovanje organizacije in posledično na njeno poslovanje. Odkrivamo tudi različna področja, kje v organizacijah lahko uporabimo mediacijo in kdo so ključni akterji. Kot dokaz, da gre za učinkovito metodo, smo izpostavili primere dobre prakse. V zadnjem delu pa smo uporabili pridobljeno znanje in oblikovali enostaven model implementacije mediacije v organizacijo, ki pa bi se z dodatnimi dodelavami lahko oblikoval v uporaben model, ki bi bil v pomoč vsem organizacijam, ki bi se odločile, da želijo v svoje organizacije vključiti ta uporabni in učinkoviti model za doseganje dobrega počutja njihovih zaposlenih.
Ključne besede: Mediacija, stres, reševanje sporov, poslovno okolje, dobro počutje.
Objavljeno v DKUM: 07.04.2022; Ogledov: 138; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (1,69 MB)

2.
Vpliv covida-19 na kibernetsko varnost v poslovnem okolju
Peter Zupanc, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu bomo najprej opredelili kibernetsko varnost in pregledali trenutno stanje na tem trgu. Nato se bomo dotaknili strategije kibernetske varnosti Slovenije, znotraj katere bosta opisana vizija in načrt Slovenije za kibernetsko varnost v sklopu Evropske unije. Predstavili bomo tudi teme, kot so: pomembnost kibernetske varnosti, kibernetsko vojskovanje, kibernetska kriminaliteta, hekerji, orodja hekerjev, kibernetske grožnje in zaščita pred njimi. Nadalje se bomo osredotočili na covid-19 in vpliv pandemije na kibernetsko varnost in svetovno gospodarstvo ter podrobneje predstavili štiri največje vplivne dejavnike covida-19 na kibernetsko varnost. V drugem delu magistrskega dela bomo predstavili rezultate in analizo raziskave. V zaključku pa bomo predstavili ključne ugotovitve raziskovalnega dela in tudi zaključne misli o prihodnosti kibernetske varnosti.
Ključne besede: Kibernetska varnost, COVID-19, kibernetske grožnje, vpliv, poslovno okolje, raziskava
Objavljeno v DKUM: 23.12.2021; Ogledov: 181; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (3,79 MB)

3.
Primerjalna analiza poslovnega okolja Avstralije in Južne Afrike
Maruša Uršič, 2021, diplomsko delo

Opis: Mednarodno poslovanje je danes za večino podjetij neizogibno. Podjetja analizirajo poslovno okolje tujih trgov, da se lahko pravilno odločijo na katere trge vstopati, in da zmanjšajo tveganja v mednarodnem poslovanju. To je mogoče izvesti po modelu PESTLE, ki ga predstavljamo v tem diplomskem delu in s pomočjo katerega smo analizirali poslovni okolji Avstralije in Južne Afrike. Avstralija je veliko razvito gospodarstvo, medtem ko je Južna Afrika manjše razvijajoče se gospodarstvo z veliko potenciala. Obe državi imata prednosti in tudi slabosti, ki jih ugotavljamo v njuni podrobnejši analizi po ključnih kazalnikih in nato v primerjalni analizi. Diplomsko delo zaključimo z izhodišči za mednarodne tržnike in s sklepom, v katerem na kratko povzamemo naše ugotovitve.
Ključne besede: mednarodno poslovno okolje, analiza PESTLE, primerjalna analiza, Avstralija, Južna Afrika
Objavljeno v DKUM: 05.11.2021; Ogledov: 243; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (909,76 KB)

4.
Podjetniške priložnosti v lesni industriji
Enej Škrinjar, 2021, diplomsko delo

Opis: Diplomsko nalogo sestavljata dva dela, teoretičen in praktičen. V teoretičnem delu smo razdelali poslovno okolje podjetja in predstavili njegovo pomembnost za podjetje. Našteli smo nekaj lastnosti poslovnega okolja in pojasnili načine odzivov nanj. Nato smo predstavili lesno industrijo v Sloveniji in jo za lažje preučevanje razdelili na lesnopredelovalno, pohištveno in gradbeno. Da smo zajeli čim več dejavnikov zunanjega okolja, ki so politični, pravni, ekonomski, socialni, kulturni in tehnološki, smo se odločili pojasniti in kasneje uporabiti PEST-analizo okolja podjetja. PEST-analizo smo opredelili, podali praktične primere in pojasnili pozitivne in negativne vplive na podjetje. Nismo preučevali le zunanjega okolja, ampak tudi notranje. V ta namen smo izbrali SWOT-analizo, s katero preučimo prednosti in slabosti notranjega okolja ter priložnosti in nevarnosti zunanjega poslovnega okolja. SWOT-analiza omogoči primerjanje notranjih in zunanjih dejavnikov. V praktičnem delu smo se odločili za izvedbo PEST in SWOT-analize. Za lažje razumevanje smo izbrali tri podjetja, ki predstavljajo pohištveno, lesnopredelovalno in gradbeno industrijo. PEST-analiza je združevala zunanje dejavnike vseh treh podjetij. Nobeno izbrano podjetje v obdobju svojega poslovanja ni opravilo analize poslovnega okolja. Ugotovljeno je bilo, da se vsa obravnavana podjetja srečujejo s podobnimi težavami. Izpostavljajo pomanjkanje delovne sile, slabo izobraženost obstoječe delovne sile (kar kaže na razkorak s srednješolskim izobraževalnim sistemom). Pestijo jih tudi nihajoče cene materiala. Navajajo malo priložnosti zunanjega okolja, ker imajo polno zasedenost proizvodnje in razpoložljiva sredstva namenjajo v povečan obseg proizvodnje. Ugotovitve smo na kratko povzeli v tabelah. SWOT-analiza je bila lažje izvedljiva, ker so podjetja lažje navajala notranje dejavnike poslovnega okolja. Za boljšo preglednost smo obravnavali vsako podjetje posebej. Ugotovili smo, da vsa tri podjetja posvečajo veliko več pozornosti notranjemu okolju. Ko pride do poslabšanja stanja v zunanjem poslovnem okolju, jih skušajo odpraviti čim hitreje brez vzbujanja posebne pozornosti. Podjetje Adego, d.o.o., ki je predstavljalo pohištveno industrijo, kot svoje prednosti navaja kakovostne izdelke, tehnološko dodelano proizvodnjo in lojalne kupce. Noah, d.o.o. smo izbrali kot predstavnika gradbene industrije. Zaradi nihajočih cen materiala so preučili možnost lastne proizvodnje, ki bi bila sicer mogoča, a so se cene materiala dovolj umirile, da so idejo opustili. So edino podjetje, ki je navajalo dvig povpraševanja med pandemijo. Podjetje Ruševec, d.o.o., smo obravnavali kot lesnopredelovalno podjetje. V podjetju poudarjajo pomen tradicionalnih postopkov predelave, lokalnih dobaviteljev in kakovosti proizvodov. V sklepu smo preučeno teoretično znanje smiselno povezali s praktičnim delom diplomske naloge. Ugotovili smo, da se podjetja soočajo s podobno problematiko, kot smo zapisali v teoretičnem delu. Štiri predpostavljene hipoteze smo potrdili. Zavrgli smo hipotezo, ki predpostavlja, da je za konkurenčnost in vstop na trg v lesni industriji potrebna visoka tehnološka opremljenost. Razlog je, da podjetja ne proizvajajo tako zahtevnih produktov, da bi potrebovala tehnološko dovršeno opremo. Izkazalo se je, da starost opreme ni ključnega pomena. V slovenski lesni industriji se je SWOT-analiza izkazala za primernejšo.
Ključne besede: lesna industrija v Sloveniji, poslovno okolje podjetja, PEST-analiza, SWOT-analiza.
Objavljeno v DKUM: 28.10.2021; Ogledov: 271; Prenosov: 79
.pdf Celotno besedilo (597,39 KB)

5.
Analiza poslovnega okolja s poudarkom na poslovni kulturi Nove Zelandije
Ines Sedlar, 2021, diplomsko delo

Opis: Za uspešno mednarodno poslovanje je pomembno, da poznamo poslovno okolje in njegove sestavine. Med slednje spadajo dimenzije političnega, pravnega, ekonomskega, družbenega, tehnološkega in naravnega poslovnega okolja. Poslovno okolje se razlikuje od države do države. Bistvenega pomena v mednarodnem poslovanju je tudi poznavanje poslovne kulture. V današnjem svetu je za podjetje izredno pomembno, da pozna kulturo tuje države, če želi biti tam uspešno. V sklopu poslovne kulture je treba poznati njene ključne sestavine, kot npr. vrednote, običaje, navade, delovne prakse, poslovno komunikacijo, pomembnost prostora in časa ter poslovna pogajanja. Nova Zelandija je ena izmed najbolj privlačnih držav na svetu za tuja podjetja. Z dolgoletno stabilno gospodarsko rastjo je dobra izbira za širitev poslovnih dejavnosti. Vlada je naklonjena tujim podjetjem in tujim naložbam ter vlagateljem ponuja varno poslovno okolje in spodbude. Trg Nove Zelandije je zelo raznolik in odziven. Prebivalci so odprti do tujcev in vedno pripravljeni sodelovati.
Ključne besede: mednarodno poslovanje, poslovno okolje, kultura tujega trga, poslovna kultura, Nova Zelandija
Objavljeno v DKUM: 18.10.2021; Ogledov: 208; Prenosov: 30
.pdf Celotno besedilo (874,95 KB)

6.
Primerjalna analiza poslovnega okolja brazilije in mehike v pango živilske industrije
Zala Lipavšek, 2021, diplomsko delo

Opis: Globalizacija je vzpodbudila širitev podjetij na tuje trge. Strateški odziv podjetij na izzive globalizacije imenujemo internacionalizacija, kjer gre za proces načrtne čezmejne širitve podjetja. Vstop na tuje trge razumemo kot zahteven in negotov proces, ki prinaša tako priložnosti kot tveganja. Za uspešno širitev podjetja na nove trge je analiza poslovnega okolja ena izmed pomembnejših analiz tržnih priložnosti. Kadar analiziramo poslovno okolje, se osredotočamo na vrsto notranjih ter zunanjih dejavnikov in pojavov, ki vplivajo na podjetje. Spoznanja o tujih trgih so podlaga za nadaljnje odločitve mednarodnih tržnikov v procesu odločanja o tem ali vstopiti na določen tuji trg ali ne, in katero strategijo vstopa izbrati. Analiza panožnega in deželnega okolja tujih trgov je torej temelj za selekcioniranje le-teh. Za natančnejšo ocenitev tržnega potenciala podjetja na določenem trgu pa so razen analize poslovnega okolja pomembne še analize drugih tržnih priložnosti. V diplomskem delu smo analizirali deželno in panožno okolje Brazilije in Mehike. Pri deželnem okolju smo proučevali politično, ekonomsko, sociokulturno in tehnološko okolje obeh držav. V okviru panožnega okolja pa smo analizirali regulativo, ponudnike, konkurenco ter posebnosti v panogi živilske industrije v Braziliji in Mehiki. Na podlagi opravljenih analiz smo ocenili, kakšne priložnosti, tveganja in ovire mednarodnim tržnikom prinašata trga obeh držav. V diplomskem delu smo s proučitvijo poslovnega okolja ocenili, kateri trg živilske industrije je privlačnejši za mednarodnega tržnika ter oblikovali predloge za nadaljnjo in podrobnejšo analizo.
Ključne besede: poslovno okolje, panožno okolje, deželno okolje, Brazilija, Mehika
Objavljeno v DKUM: 07.09.2021; Ogledov: 323; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (1,28 MB)

7.
Primerjalna analiza poslovnega okolja v panogi kmetijstva Nemčije in Nizozemske
Lara Klemenc, 2021, diplomsko delo

Opis: V razmerah sodobne globalizacije je internacionalizacija podjetij nuja. Podjetja, ki aktivno vstopajo v mednarodno poslovanje, morajo podrobno analizirati tuje deželno in panožno okolje. PESTLE analiza, kot strateško orodje za sistematično analizo značilnosti dimenzij deželnega okolja, je najbolj uveljavljen model za proučevanje deželnega okolja. V diplomskem delu smo analizirali poslovno okolje v nemški in nizozemski panogi kmetijstva, ki ima za razvoj obeh gospodarstev velik pomen. V teoretičnem delu smo opredelili pojem in pomen analize poslovnega okolja tujega trga v mednarodnem trženju. V empiričnem delu smo, prvič, analizirali deželno okolje obeh trgov s pomočjo modela PESTLE in drugič, primerjalno analizirali poslovno okolje v panogi kmetijstva obeh držav. Primerjali smo raven razvitosti nemškega in nizozemskega kmetijskega sektorja in analizirali poslovne priložnosti slovenskih mednarodnih tržnikov v nemški in nizozemski panogi kmetijstva. Ugotovili smo, da je nemško poslovno okolje v kmetijskem sektorju bolj privlačno za slovenske mednarodne tržnike kot nizozemsko, in da je nemški kmetijski sektor bolj razvit kot nizozemski.
Ključne besede: Mednarodno poslovanje, mednarodno trženje, poslovno okolje, kmetijstvo, Nemčija, Nizozemska.
Objavljeno v DKUM: 07.09.2021; Ogledov: 288; Prenosov: 46
.pdf Celotno besedilo (1,33 MB)

8.
Vpliv pandemije sars-cov-2 na spremembo poslovnega okolja podjetij
Špela Zemljič, 2020, diplomsko delo

Opis: Konec leta 2019 se je v Wuhanu, mestu na Kitajskem, razširil nov koronavirus imenovan SARS-CoV-2, zaradi katerega je bila po svetu razglašena pandemija. Pandemija je za seboj pustila številne posledice, tako na posameznikih, med katerimi se je pojavil strah in smrtne žrtve, kot tudi na podjetjih v Sloveniji in po svetu. Zadan je bil velik udarec določenim dejavnostim, kot so turizem, gostinstvo, ne prehrambna trgovina, avtomobilska industrija in podobno. Pandemija koronavirusa pa za seboj ni prinesla le negativnih posledic, temveč je v nekaterih podjetjih pozitivno vplivala na poslovanje. Podjetja, ki so v času pandemije doživela pozitivne posledice, sodijo v dejavnosti prehrambne trgovine, zraven le teh pa se je porast prihodkov pokazal tudi v trgovinah s spletno prodajo, podjetjih za raznos paketov, v podjetjih, usmerjenih v farmacijo, ter drugih. Nekatera podjetja so v času pandemije na trgu zaznala priložnost za preusmeritev dejavnosti. Mnoga izmed njih so pričela s šivanjem mask. Vsekakor lahko poročamo o velikih spremembah v poslovnem okolju podjetij. Poslovno okolje je prostor, ki vključuje notranje in zunanje dejavnike. V delu diplomskega projekta smo se osredotočali predvsem na zunanje okolje, ki se je zaradi pandemije hitro spreminjalo in managerjem podjetij prekrižalo številne načrte v poslovanju. Iz vlad so prihajali novi zakoni in priporočila, ki so prizadeli podjetja in povzročili preudarnejše razmišljanje ljudi. Zaradi tega je prišlo do manjše potrošnje pri ne nujnih rečeh. Za lažje razumevanje vpliva poslovnega okolja na podjetja smo se v samem delu osredotočili na podjetja v dejavnostih turizma, gostinstva in prehrambne trgovine, kjer smo ob preučevanju dejavnikov PEST analize zaznali številne spremembe na področju političnih, ekonomskih, socio-kulturnih in tehnoloških dejavnikov. Večina teh dejavnikov je na podjetje vplivala negativno in mnogim podjetjem, predvsem podjetjem v ogroženih dejavnostih kot sta turizem in gostinstvo, prekrižala načrte za nadaljnje poslovanje.
Ključne besede: pandemija, koronavirus SARS-CoV-2, poslovno okolje podjetja, PEST analiza, dejavnost turizma, gostinstva in prehrambne trgovine.
Objavljeno v DKUM: 10.11.2020; Ogledov: 1286; Prenosov: 462
.pdf Celotno besedilo (1,52 MB)

9.
Izzivi in priložnosti vstopa podjetij na izbrane hitro rastoče trge v vzhodni in jugovzhodni aziji
Klemen Korpar, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo analizirali poslovno okolje Južne Koreje, Tajske in Indonezije. Ker je svet v današnjem času tako mednarodno prepleten, je za podjetja ključnega pomena, da širijo svoje dejavnosti in zmogljivosti ter s tem dosegajo višje dobičke. Vsako podjetje želi dosegati ekonomije obsega in s tem je pomembno, da širi svoje dejavnosti na tuje trge in pri tem sprejeti ključne odločitve, kateri trgi so za njih perspektivni. Obstaja več različnih vrst analiz poslovnega okolja in mi smo se odločili, da analiziramo gospodarstva po PEST analizi. Na začetku smo obravnavali pojem in pomen analize poslovnega okolja ter njegove dimenzije. Predstavili smo tudi karakteristike hitro rastočih trgov in kakšne priložnosti le-ti predstavljajo. V prvem delu empiričnega dela smo naredili analizo poslovnega okolja posameznega izbranega gospodarstva. V analizi poslovnega okolja smo zajeli politično okolje, ekonomsko okolje, kulturno okolje in tehnološko okolje. V vsaki izmed dimenzij poslovnega okolja, ki smo jih obravnavali, smo predstavili in analizirali ključne aspekte. V zadnjem delu magistrskega dela smo napravili še primerjalno analizo med izbranimi gospodarstvi in Slovenijo po posameznih dimenzijah poslovnega okolja ter si tako ustvarili realnejšo siko trenutne situacije in obete za prihodnost. Z analizo smo želeli dokazati, da je politično okolje najmanj privlačno in tvegano na Tajskem, da je zaradi visoke stopnje razvitosti ekonomsko okolje v Južni Koreji najmanj privlačno za slovenske izvoznike in investitorje, ter da indonezijska kultura zahteva največjo zahtevnost prilagajanja za izvoznike iz Zahodnega sveta.
Ključne besede: poslovno okolje, analiza, mednarodna poslovanje, Južna Koreja, Tajska, Indonezija.
Objavljeno v DKUM: 04.11.2020; Ogledov: 261; Prenosov: 66
.pdf Celotno besedilo (1,28 MB)

10.
Poslovno okolje podjetja v času pandemije
Lejla Gorić, 2020, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov, in sicer iz teoretičnega in praktičnega dela. V teoretičnem delu smo preučili poslovno okolje podjetja, njegovo pomembnost in lastnosti ter okoljski pregled. Prav tako smo opredelili zunanje okolje in ga razdelili na širše ter ožje okolje. Pomembnosti poslovnega okolja smo predstavili kot pomoč, torej kako poslovno okolje podjetjem pomaga, kar smo opredelili kot prednosti poslovnega okolja, medtem ko smo pri lastnostih izpostavili slabosti, in sicer negotovost, kompleksnost in dinamičnost. Pri okoljskem pregledu smo ugotavljali, kaj to sploh je. Ugotavljali smo, zakaj se uporablja in kateri so glavni cilji. Pri širšem okolju smo opredelili sile, in sicer demografske, gospodarske, sociokulturne, tehnološke, ekološke in politične. Nadaljevali smo z ožjim okoljem, kjer smo predstavili njegove dejavnike, in sicer kupce, zaposlene, dobavitelje, delničarje in medije. Naslednje poglavje je namenjeno le PEST analizi, kjer smo jo opredelili, predstavili njeno uporabo ter uporabo omenjene analize pri obvladovanju tveganj ter opredelili strateško upravljanje, njegove prednosti in slabosti ter dejavnike. V nadaljevanju smo predstavili pandemijo, podali primera črne smrti in španske gripe ter opredelili novi COVID-19. Tukaj smo predstavili tudi podjetja v času pandemije, ukrepe, ki so jih podjetja sprejela, in delo od doma, kjer smo predstavili, ali je delo od doma prednost ali slabost ter ali predstavlja oviro ali priložnost. Predstavili smo tudi podjetja v času pandemije v Sloveniji, kjer smo naprej podali nekaj informacij pred pandemijo in nadaljevali v čas pandemije. Teoretični del smo zaključili z ugotovitvami teoretičnega dela. Drugi del diplomskega projekta je praktični del, kjer smo preučevali turizem pred pandemijo in turizem v času pandemije; nadaljevali smo s predstavitvijo turizma pred pandemijo v Sloveniji, kajti glavni in bistveni del naše naloge je bil preučiti dejavnike PEST analize v turistični panogi v Sloveniji. Pri vsakem dejavniku smo se odločili izpostaviti en pozitiven in en negativen vpliv dejavnika na slovenski turizem. Dejavniki, ki smo jih preučili, so bili politični, kjer smo izpostavili dodelitev turističnih bonov in zaprte meje s strani vlade, ekonomski, kjer smo izpostavili brezposelnost v turistični panogi in povpraševanje po zdraviliščih zaradi turističnih bonov, sociokulturni, kjer smo izpostavili strah pred okužbo s COVID-19 in odpovedi rezervacij tujih turistov, ter tehnološki, kjer smo izpostavili umetno inteligenco in robotiko ter aplikacijo za sledenje osebam, okuženim s COVID-19. Vsak dejavnik smo opredelili kot pozitiven oziroma negativen vpliv na turizem. Preučili smo tudi odziv turizma na vplive dejavnikov. Na koncu smo zapisali naše ugotovitve glede na praktični del.
Ključne besede: poslovno okolje podjetja, PEST analiza, pandemija, COVID-19, podjetja, turizem.
Objavljeno v DKUM: 28.10.2020; Ogledov: 939; Prenosov: 323
.pdf Celotno besedilo (1,26 MB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici