| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 337
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Primerjalna analiza poslovnega okolja brazilije in mehike v pango živilske industrije
Zala Lipavšek, 2021, diplomsko delo

Opis: Globalizacija je vzpodbudila širitev podjetij na tuje trge. Strateški odziv podjetij na izzive globalizacije imenujemo internacionalizacija, kjer gre za proces načrtne čezmejne širitve podjetja. Vstop na tuje trge razumemo kot zahteven in negotov proces, ki prinaša tako priložnosti kot tveganja. Za uspešno širitev podjetja na nove trge je analiza poslovnega okolja ena izmed pomembnejših analiz tržnih priložnosti. Kadar analiziramo poslovno okolje, se osredotočamo na vrsto notranjih ter zunanjih dejavnikov in pojavov, ki vplivajo na podjetje. Spoznanja o tujih trgih so podlaga za nadaljnje odločitve mednarodnih tržnikov v procesu odločanja o tem ali vstopiti na določen tuji trg ali ne, in katero strategijo vstopa izbrati. Analiza panožnega in deželnega okolja tujih trgov je torej temelj za selekcioniranje le-teh. Za natančnejšo ocenitev tržnega potenciala podjetja na določenem trgu pa so razen analize poslovnega okolja pomembne še analize drugih tržnih priložnosti. V diplomskem delu smo analizirali deželno in panožno okolje Brazilije in Mehike. Pri deželnem okolju smo proučevali politično, ekonomsko, sociokulturno in tehnološko okolje obeh držav. V okviru panožnega okolja pa smo analizirali regulativo, ponudnike, konkurenco ter posebnosti v panogi živilske industrije v Braziliji in Mehiki. Na podlagi opravljenih analiz smo ocenili, kakšne priložnosti, tveganja in ovire mednarodnim tržnikom prinašata trga obeh držav. V diplomskem delu smo s proučitvijo poslovnega okolja ocenili, kateri trg živilske industrije je privlačnejši za mednarodnega tržnika ter oblikovali predloge za nadaljnjo in podrobnejšo analizo.
Ključne besede: poslovno okolje, panožno okolje, deželno okolje, Brazilija, Mehika
Objavljeno: 07.09.2021; Ogledov: 122; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (1,28 MB)

2.
Primerjalna analiza poslovnega okolja v panogi kmetijstva Nemčije in Nizozemske
Lara Klemenc, 2021, diplomsko delo

Opis: V razmerah sodobne globalizacije je internacionalizacija podjetij nuja. Podjetja, ki aktivno vstopajo v mednarodno poslovanje, morajo podrobno analizirati tuje deželno in panožno okolje. PESTLE analiza, kot strateško orodje za sistematično analizo značilnosti dimenzij deželnega okolja, je najbolj uveljavljen model za proučevanje deželnega okolja. V diplomskem delu smo analizirali poslovno okolje v nemški in nizozemski panogi kmetijstva, ki ima za razvoj obeh gospodarstev velik pomen. V teoretičnem delu smo opredelili pojem in pomen analize poslovnega okolja tujega trga v mednarodnem trženju. V empiričnem delu smo, prvič, analizirali deželno okolje obeh trgov s pomočjo modela PESTLE in drugič, primerjalno analizirali poslovno okolje v panogi kmetijstva obeh držav. Primerjali smo raven razvitosti nemškega in nizozemskega kmetijskega sektorja in analizirali poslovne priložnosti slovenskih mednarodnih tržnikov v nemški in nizozemski panogi kmetijstva. Ugotovili smo, da je nemško poslovno okolje v kmetijskem sektorju bolj privlačno za slovenske mednarodne tržnike kot nizozemsko, in da je nemški kmetijski sektor bolj razvit kot nizozemski.
Ključne besede: Mednarodno poslovanje, mednarodno trženje, poslovno okolje, kmetijstvo, Nemčija, Nizozemska.
Objavljeno: 07.09.2021; Ogledov: 97; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (1,33 MB)

3.
Vpliv pandemije sars-cov-2 na spremembo poslovnega okolja podjetij
Špela Zemljič, 2020, diplomsko delo

Opis: Konec leta 2019 se je v Wuhanu, mestu na Kitajskem, razširil nov koronavirus imenovan SARS-CoV-2, zaradi katerega je bila po svetu razglašena pandemija. Pandemija je za seboj pustila številne posledice, tako na posameznikih, med katerimi se je pojavil strah in smrtne žrtve, kot tudi na podjetjih v Sloveniji in po svetu. Zadan je bil velik udarec določenim dejavnostim, kot so turizem, gostinstvo, ne prehrambna trgovina, avtomobilska industrija in podobno. Pandemija koronavirusa pa za seboj ni prinesla le negativnih posledic, temveč je v nekaterih podjetjih pozitivno vplivala na poslovanje. Podjetja, ki so v času pandemije doživela pozitivne posledice, sodijo v dejavnosti prehrambne trgovine, zraven le teh pa se je porast prihodkov pokazal tudi v trgovinah s spletno prodajo, podjetjih za raznos paketov, v podjetjih, usmerjenih v farmacijo, ter drugih. Nekatera podjetja so v času pandemije na trgu zaznala priložnost za preusmeritev dejavnosti. Mnoga izmed njih so pričela s šivanjem mask. Vsekakor lahko poročamo o velikih spremembah v poslovnem okolju podjetij. Poslovno okolje je prostor, ki vključuje notranje in zunanje dejavnike. V delu diplomskega projekta smo se osredotočali predvsem na zunanje okolje, ki se je zaradi pandemije hitro spreminjalo in managerjem podjetij prekrižalo številne načrte v poslovanju. Iz vlad so prihajali novi zakoni in priporočila, ki so prizadeli podjetja in povzročili preudarnejše razmišljanje ljudi. Zaradi tega je prišlo do manjše potrošnje pri ne nujnih rečeh. Za lažje razumevanje vpliva poslovnega okolja na podjetja smo se v samem delu osredotočili na podjetja v dejavnostih turizma, gostinstva in prehrambne trgovine, kjer smo ob preučevanju dejavnikov PEST analize zaznali številne spremembe na področju političnih, ekonomskih, socio-kulturnih in tehnoloških dejavnikov. Večina teh dejavnikov je na podjetje vplivala negativno in mnogim podjetjem, predvsem podjetjem v ogroženih dejavnostih kot sta turizem in gostinstvo, prekrižala načrte za nadaljnje poslovanje.
Ključne besede: pandemija, koronavirus SARS-CoV-2, poslovno okolje podjetja, PEST analiza, dejavnost turizma, gostinstva in prehrambne trgovine.
Objavljeno: 10.11.2020; Ogledov: 805; Prenosov: 353
.pdf Celotno besedilo (1,52 MB)

4.
Izzivi in priložnosti vstopa podjetij na izbrane hitro rastoče trge v vzhodni in jugovzhodni aziji
Klemen Korpar, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo analizirali poslovno okolje Južne Koreje, Tajske in Indonezije. Ker je svet v današnjem času tako mednarodno prepleten, je za podjetja ključnega pomena, da širijo svoje dejavnosti in zmogljivosti ter s tem dosegajo višje dobičke. Vsako podjetje želi dosegati ekonomije obsega in s tem je pomembno, da širi svoje dejavnosti na tuje trge in pri tem sprejeti ključne odločitve, kateri trgi so za njih perspektivni. Obstaja več različnih vrst analiz poslovnega okolja in mi smo se odločili, da analiziramo gospodarstva po PEST analizi. Na začetku smo obravnavali pojem in pomen analize poslovnega okolja ter njegove dimenzije. Predstavili smo tudi karakteristike hitro rastočih trgov in kakšne priložnosti le-ti predstavljajo. V prvem delu empiričnega dela smo naredili analizo poslovnega okolja posameznega izbranega gospodarstva. V analizi poslovnega okolja smo zajeli politično okolje, ekonomsko okolje, kulturno okolje in tehnološko okolje. V vsaki izmed dimenzij poslovnega okolja, ki smo jih obravnavali, smo predstavili in analizirali ključne aspekte. V zadnjem delu magistrskega dela smo napravili še primerjalno analizo med izbranimi gospodarstvi in Slovenijo po posameznih dimenzijah poslovnega okolja ter si tako ustvarili realnejšo siko trenutne situacije in obete za prihodnost. Z analizo smo želeli dokazati, da je politično okolje najmanj privlačno in tvegano na Tajskem, da je zaradi visoke stopnje razvitosti ekonomsko okolje v Južni Koreji najmanj privlačno za slovenske izvoznike in investitorje, ter da indonezijska kultura zahteva največjo zahtevnost prilagajanja za izvoznike iz Zahodnega sveta.
Ključne besede: poslovno okolje, analiza, mednarodna poslovanje, Južna Koreja, Tajska, Indonezija.
Objavljeno: 04.11.2020; Ogledov: 157; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (1,28 MB)

5.
Poslovno okolje podjetja v času pandemije
Lejla Gorić, 2020, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov, in sicer iz teoretičnega in praktičnega dela. V teoretičnem delu smo preučili poslovno okolje podjetja, njegovo pomembnost in lastnosti ter okoljski pregled. Prav tako smo opredelili zunanje okolje in ga razdelili na širše ter ožje okolje. Pomembnosti poslovnega okolja smo predstavili kot pomoč, torej kako poslovno okolje podjetjem pomaga, kar smo opredelili kot prednosti poslovnega okolja, medtem ko smo pri lastnostih izpostavili slabosti, in sicer negotovost, kompleksnost in dinamičnost. Pri okoljskem pregledu smo ugotavljali, kaj to sploh je. Ugotavljali smo, zakaj se uporablja in kateri so glavni cilji. Pri širšem okolju smo opredelili sile, in sicer demografske, gospodarske, sociokulturne, tehnološke, ekološke in politične. Nadaljevali smo z ožjim okoljem, kjer smo predstavili njegove dejavnike, in sicer kupce, zaposlene, dobavitelje, delničarje in medije. Naslednje poglavje je namenjeno le PEST analizi, kjer smo jo opredelili, predstavili njeno uporabo ter uporabo omenjene analize pri obvladovanju tveganj ter opredelili strateško upravljanje, njegove prednosti in slabosti ter dejavnike. V nadaljevanju smo predstavili pandemijo, podali primera črne smrti in španske gripe ter opredelili novi COVID-19. Tukaj smo predstavili tudi podjetja v času pandemije, ukrepe, ki so jih podjetja sprejela, in delo od doma, kjer smo predstavili, ali je delo od doma prednost ali slabost ter ali predstavlja oviro ali priložnost. Predstavili smo tudi podjetja v času pandemije v Sloveniji, kjer smo naprej podali nekaj informacij pred pandemijo in nadaljevali v čas pandemije. Teoretični del smo zaključili z ugotovitvami teoretičnega dela. Drugi del diplomskega projekta je praktični del, kjer smo preučevali turizem pred pandemijo in turizem v času pandemije; nadaljevali smo s predstavitvijo turizma pred pandemijo v Sloveniji, kajti glavni in bistveni del naše naloge je bil preučiti dejavnike PEST analize v turistični panogi v Sloveniji. Pri vsakem dejavniku smo se odločili izpostaviti en pozitiven in en negativen vpliv dejavnika na slovenski turizem. Dejavniki, ki smo jih preučili, so bili politični, kjer smo izpostavili dodelitev turističnih bonov in zaprte meje s strani vlade, ekonomski, kjer smo izpostavili brezposelnost v turistični panogi in povpraševanje po zdraviliščih zaradi turističnih bonov, sociokulturni, kjer smo izpostavili strah pred okužbo s COVID-19 in odpovedi rezervacij tujih turistov, ter tehnološki, kjer smo izpostavili umetno inteligenco in robotiko ter aplikacijo za sledenje osebam, okuženim s COVID-19. Vsak dejavnik smo opredelili kot pozitiven oziroma negativen vpliv na turizem. Preučili smo tudi odziv turizma na vplive dejavnikov. Na koncu smo zapisali naše ugotovitve glede na praktični del.
Ključne besede: poslovno okolje podjetja, PEST analiza, pandemija, COVID-19, podjetja, turizem.
Objavljeno: 28.10.2020; Ogledov: 627; Prenosov: 247
.pdf Celotno besedilo (1,26 MB)

6.
Analiza poslovnega okolja na primeru podjetja
Lavra Pešl, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem projektu se osredotočamo na analizo poslovnega okolja podjetja Terme Čatež d. d. Naloga je razdeljena na dva dela – teoretični del in empirični del. V teoretičnem delu opredeljujemo izraze, povezane s poslovnim okoljem podjetja, kot sta zunanje okolje in notranje okolje. Poleg teh dveh opredelimo tudi dve analizi, ki ju kasneje v empiričnem delu podrobneje obravnavamo. To sta PEST analiza in SWOT analiza. Na podlagi analiz opredelimo še definicije dejavnikov, ki spadajo v PEST analizo – ekonomski dejavniki, pravno-politični dejavniki, socio-kulturni dejavniki in tehnološki dejavniki ter definicijo priložnosti, nevarnosti, prednosti in pomanjkljivosti podjetja, ki spadajo v analizo SWOT. Podjetje Terme Čatež d. d., ki ima sedež na naslovu Topliška cesta 35 v Brežicah, se ukvarja z zdraviliško in kopališko dejavnostjo. Poleg tega ponuja še prenočišča, razne športne in rekreacijske aktivnosti ter gostinske storitve. Podjetje temelji predvsem na ustvarjanju nadpovprečnih rezultatov in zagotavljanju prednosti pred konkurenco. Analizo podjetja opravimo torej s pomočjo PEST analize, kjer izpostavimo že prej omenjene štiri dejavnike, s katerimi se podjetje sooča med poslovanjem. Nato na podlagi te analize naredimo še SWOT analizo, kjer opredelimo vse priložnosti in nevarnosti ter prednosti in slabosti, ki prav tako spremljajo podjetje v okviru svojega celotnega poslovanja. Na koncu pridemo do ugotovitev, da s tem, ko podjetje analizira svoje poslovno okolje, posledično spozna, kakšen vpliv imajo vsi ti dejavniki na podjetje v okviru svojega poslovanja. S tem se posledično podjetje kasneje tudi lažje spopada z določenimi situacijami, v katerih se lahko znajdeta izdelek ali celotna organizacija. Podjetje Terme Čatež d. d. lahko na svoji poslovni poti na dolgi rok preseže svoje pomanjkljivosti, kajti s svojimi prednostmi, ki jih ima lahko podjetje, še naprej uspešno posluje in dosega pozitivne rezultate.
Ključne besede: podjetje Terme Čatež d. d., poslovno okolje, PEST analiza, SWOT analiza
Objavljeno: 24.09.2020; Ogledov: 320; Prenosov: 111
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

7.
Analiza poslovnega okolja in deželnega tveganja Irana
Klara Prosenjak, 2019, diplomsko delo

Opis: Danes za podjetja ni več dovolj da poslujejo le na domačem trgu, ampak je za njihov obstoj pomembno, da se osredotočijo tudi v poslovanje na mednarodnih trgih. Da lahko na tujih trgih uspešno poslujejo in konkurirajo ostalim, se morajo dobro seznaniti s poslovnim okoljem trga na katerega vstopajo. Spremljati morajo spreminjanje okolja ter prisotna tveganja s katerimi se lahko srečajo na tujih trgih. V prvem delu diplomskega projekta smo opredelili mednarodno poslovno okolje in njegove dimenzije. V drugem delu smo se seznanili z tveganji v mednarodnem poslovanju, ter podrobneje spoznali deželno tveganje. Nato smo v tretjem in četrtem delu teorijo mednarodnega poslovnega okolja in deželnega tveganja analizirali na državi Iran. Kjer smo skozi analizo ugotavljali ali se je poslovno okolje v Iranu izboljšalo, ter ali se je deželno tveganje v Iranu zmanjšalo.
Ključne besede: mednarodno poslovno okolje, politično okolje, deželno tveganje, Iran
Objavljeno: 28.10.2019; Ogledov: 387; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (1,39 MB)

8.
Primerjalna Analiza Poslovnega Bontona Rusije, Japonske in Indije
Luka Fabijan, 2017, diplomsko delo

Opis: Poslovni bonton se razlikuje od trga do trga. Mednarodni tržnik mora obvladati osnove poslovnega bontona v vsakem kulturnem okolju, ne glede na to, ali se na poslovno pot podaja prvič ali ne. Znati se mora soočiti z drugačno kulturo, vrednotami, prepričanji. Uspešnost mednarodnega tržnika je velikokrat posledica spoštovanja poslovnega bontona tuje kulture. V mednarodnem poslovanju je tveganje, ki izhaja iz kulturnega okolja neke države relativno visoka. Kulturno okolje tujega trga je sestavljeno iz družbenih organizacij in ustanov, norm in vrednot, religije, jezika, izobraževalnega sistema, umetnosti in estetike ter materialne kulture. Trženje in kultura se najbolj povezujeta skozi komunikacijo, poslovni bonton in organizacijsko upravljanje. V poslovnem bontonu sta ključna spoštovanje in upoštevanje drugačnosti. Mednarodni tržnik bo večkrat del konfliktov, saj so drugačne kulture pogosto težko sprejemljive. Zato je dobro, da posluje profesionalno, pošteno, potrpežljivo, in da upošteva poslovni bonton tuje kulture. Ključne sestavine poslovnega bontona so prvi vtis, verbalna in neverbalna komunikacija, poslovna oblačila in urejenost posameznika, pozdravljanje, poslovni sestanki, poslovni obed in poslovna darila. Kultura Rusije je pod močnim vplivom nekdanjega sovjetskega političnega režima. Zaradi tranzicije države se ruski poslovni bonton v primerjavi s poslovnim bontonom Japonske in Indije še vedno spreminja. Ruski poslovneži cenijo medosebne odnose, pravičnost ter poslovne partnerje, ki dobro govorijo njihov jezik. Vodja jim pomeni vse, medtem pa podrejeni v določenih podjetjih težko izražajo svoja mnenja. Japonci cenijo pripadnost svoji kulturi, delujejo timsko, spoštujejo hierarhijo, so potrpežljivi, posredni in gostoljubni. Indijci poskušajo vsako družinsko vrednoto povezati s poslovnimi vrednotami. Vzorec družinskega življenja prenašajo v poslovni svet, in podobno kot Japonci, strogo spoštujejo hierarhične ravni. V indiji imata spoštovanje avtoritete in ustvarjanje dolgoročnih odnosov s poslovnimi partnerji zelo pomembno vlogo.
Ključne besede: mednarodno poslovanje, poslovno okolje, kultura, medkulturne razlike, poslovni bonton, Rusija, Japonska, Indija.
Objavljeno: 04.03.2019; Ogledov: 797; Prenosov: 168
.pdf Celotno besedilo (661,08 KB)

9.
Primerjalna analiza poslovnega okolja in deželnih tveganj Kazahstana in Belorusije
Elzana Emini, 2018, diplomsko delo

Opis: Kadar se odločamo za vstop na tuji trg, se moramo podrobno seznaniti z značilnostmi tujega poslovnega okolja in morebitnimi tveganji. Za uspešen prodor na tuji trg moramo proučiti in razumeti dejavnike makrookolja tujega trga. Poznamo več metod in vrst analiziranja poslovnega okolja tuje države, ena od njih je tudi PEST analiza, ki je najpogosteje uporabljena. V diplomskem projektu smo analizirali poslovno okolje in deželna tveganja Belorusije in Kazahstana. V prvem delu diplomskega projekta smo teoretično opredelili mednarodno okolje, poslovno okolje podjetja ter njegove dejavnike, PEST analizo ter deželna tveganja. V drugem delu smo se poglobili v specifično analizo dejavnikov poslovnega okolja in deželnih tveganj Belorusije in Kazahstana. V zadnjem delu diplomskega projekta smo opravili primerjalno analizo dejavnikov poslovnega okolja in deželnih tveganj obeh držav. Skozi analizo smo s sekundarnimi podatki preverjali ali je kazahstanski trg zaradi razvitejšega poslovnega okolja za tuja podjeta privlačnejši kot beloruski trg in ali je kazahstanski trg zaradi nižjega deželnega tveganja za tuja podjetja privlačnejši kot beloruski trg.
Ključne besede: poslovno okolje, deželno tveganje, PEST-analiza, Belorusija, Kazahstan
Objavljeno: 07.01.2019; Ogledov: 640; Prenosov: 79
.pdf Celotno besedilo (898,03 KB)

10.
Primerjalna analiza lokacijsko-specifičnih dejavnikov vhodnih tujih neposrednih naložb Slovenije in Češke
Lilijana Virtič, 2018, magistrsko delo

Opis: Tuje neposredne naložbe (TNN) so ena zahtevnejših oblik vstopa na tuji trg, ki jih izvedejo podjetja predvsem z namenom izkoriščanja prednosti tujih trgov, kot so na primer nižji stroški poslovanja in delovne sile ter izogibanja slabostim trga, iz katerega prihajajo investitorji, kot so na primer visoke davčne stopnje. Motivi, zaradi katerih se podjetja odločajo za naložbe na tujih trgih, lahko razdelimo v štiri skupine motivov, in sicer na: motive z namenom povečevanja učinkovitosti podjetja, motive iskanja cenejših virov, motive povezane s trgom, kot so na primer sledenje konkurenci, in motive, ki so povezani s strateškimi cilji in zmožnostmi podjetij. Za države investitorice in prejemnice lahko to prinese tako pozitivne kot negativne učinke. Države investitorice lahko s tem pridobijo dodatne prihodke, zaradi večje izpostavljenosti tujim trgom postanejo podjetja, ki investirajo, bolj konkurenčna in pridobijo nova znanja ter izkušnje, prav tako se poveča tudi zaposlenost v državi investitorici. Vendar pa lahko naložbe domačih podjetij v tujini pomenijo tudi, da pride do odpuščanja številnih delavcev v domači državi zaradi cenejše delovne sile v tujini. Za državo prejemnico pa to pomeni, da se z naložbo tujih podjetij poveča konkurenca na trgu, kar je lahko dobro, saj imajo potrošniki več izbire, domača podjetja pa so prisiljena izboljšati svoje poslovanje, da bi bila bolj konkurenčna tujim podjetjem. Z vprašanjem, zakaj se podjetja odločijo za TNN, se ukvarjajo različne teorije, kot so teorija monopolističnih prednosti, teorija življenjskega cikla proizvoda, internalizacijska teorija in eklektična paradigma. Na to, ali se bo podjetje odločilo za naložbo na tujem trgu, vplivajo številni dejavniki, ki so vezani tako na podjetje, državo, v katero so namenjene naložb, kot na druge dejavnike. Tako eklektična paradigma loči med podjetniško-specifičnimi prednostmi, ki so edinstvene za podjetje, lokacijsko-specifičnimi prednostmi, ki se nanašajo na značilnosti lokacije oziroma države, v katero namerava podjetje vlagati, in na internalizacijske prednosti, ki se nanašajo na dajanje prednosti vzpostavitvi lastnih podružnic v tujini namesto prodaje pravic za delovanje drugim tujim podjetjem. Naša empirična raziskava je pokazala, da je Češka bolj ugodna lokacija za TNN kot Slovenija, saj je njen obseg vhodnih TNN veliko večji, kar pomeni, da je konkurenčnost Slovenije manjša. To lahko vidimo tudi po raziskavah, ki preučujejo konkurenčnost in poslovno okolje držav. Kljub veliki razliki med obsegom vhodnih TNN prejemata obe državi največ naložb iz evropskih držav. Češka ima dobro razvito poslovno okolje, kar kažejo tudi podatki o visoki gospodarski rasti in nizki stopnji brezposelnosti. Slovenija pa se sooča s številnimi problemi, med drugim ima dokaj visoko brezposelnost, visok javni dolg, nizek obseg TNN in zapleteno poslovno okolje. Kljub temu pa imata na določenih področjih enake težave. To so področja pravne države, neučinkovitosti sodstva, neučinkovitosti javnih institucij, plačevanja davkov, najemanja kreditov in pridobitve gradbenih dovoljenj. Slovenija je manj ekonomsko svobodna kot Češka, prav tako podjetja v poslovnem okolju Češke veliko enostavneje poslujejo kot v Sloveniji.
Ključne besede: vhodne tuje neposredne naložbe, Slovenija, Češka, eklektična paradigma, lokacijsko-specifični dejavniki, poslovno okolje
Objavljeno: 19.10.2018; Ogledov: 505; Prenosov: 72
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

Iskanje izvedeno v 0.15 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici