| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
PRIMERJAVA IZVAJANJA KADROVSKE FUNKCIJE V VELIKIH, MALIH IN SREDNJIH PODJETJIH
Jernej Stipanič, 2009, diplomsko delo

Opis: Kadrovska funkcija je ena izmed ključnih funkcij v podjetju, saj je od nje odvisna učinkovitost podjetja, ki vpliva na poslovno uspešnost podjetja. V sodobnih družbah narašča delež podjetij, ki delujejo v terciarnem in kvartarnem sektorju, za ta podjetja je značilno, da so storitveno usmerjena, zato postajajo zaposleni ključna, osrednja konkurenčna sposobnost podjetja, ker zaposleni s svojim znanjem in veščinami povečujejo oz. izboljšujejo konkurenčni položaj podjetja in posledično vplivajo na tržni delež ter rast in razvoj podjetja. V proizvodno usmerjenih podjetjih zaposleni vplivajo na stroške, ki determinirajo velikost dobička oz. poslovne uspešnosti, zato mora management v podjetju poskrbeti za čim večjo učinkovitost oz. storilnost zaposlenih kadrov. Podjetja pomenu kadrovske funkcije pripisujejo različen pomen. Večja podjetja imajo organiziran kadrovski oddelek, ki izpolnjuje naloge kadrovske funkcije, v manjših podjetjih je kadrovanje spontan proces, ki izhaja iz potreb, ki jih narekujeta poslovno okolje in narava posla. Dejstvo je, da obstaja razlika med majhnimi in velikimi podjetji glede planiranja, organiziranja, izvajanja in nadzorovanja kadrovske funkcije in kadrovskih procesov, zato je cilj diplomske naloge poiskati razlike med majhnimi in velikimi podjetji glede kadrovske funkcije oz. kadrovskih procesov. Predmet diplomske naloge so kadrovski procesi v različnih podjetjih in razlika med njimi ter razlika v organiziranosti kadrovske službe glede na velikost podjetij. Diplomska naloga je sestavljena iz dveh delov, in sicer iz teoretičnega dela in empiričnega dela. V teoretičnem delu je predstavljena kadrovska funkcija in kadrovski procesi, ki se izvajajo v podjetjih, v empiričnem delu je narejena raziskava, ki preučuje razlike med majhnimi in velikimi podjetji glede omenjene tematike.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: - kadrovska služba, - kadrovski procesi, - poslovni subjekt, - človeški viri.
Objavljeno: 14.12.2009; Ogledov: 3239; Prenosov: 635
.pdf Celotno besedilo (1,97 MB)

2.
ODLOG IN OBROČNO PLAČEVANJE DAVČNE OBVEZNOSTI
Matija Udovč, 2012, diplomsko delo

Opis: Zakon o davčnem postopku davčnim zavezancem omogoča odlog ali obročno plačevanje davka, kar predstavlja izjemo od načela zakonitega in pravočasnega izpolnjevanja ter plačevanja davčnih obveznosti. Posamezni institut omogoča davčnemu organu odobritev odloga ali obročnega plačevanja davčne obveznosti, v kolikor bi s tem preprečil socialno ogroženost davčnega zavezanca – fizične osebe, ali bi na tak način lahko premostil trenutne likvidnostne težave in preprečil nastanek hujše gospodarske škode v primeru, da je davni zavezanec poslovni subjekt. Zakon pa opredeljuje tudi odlog in obročno plačevanje davka v posebnih primerih, kjer kot pogoj za odobritev zadostuje trenutna nezmožnost plačila davka ali zavarovanje davčne obveznosti. Pogoje in kriterije, ki jih pri presoji upravičenosti do uporabe instituta uporablja davčni organ predpisuje Pravilnik o izvajanju Zakona o davčnem postopku in ostali področni zakoni, ki vsebujejo posamezne določbe in se smiselno navezujejo na obravnavano tematiko. V navedenih primerih uporabe instituta država poskuša premostiti trenutno plačilno nezmožnost davčnega zavezanca zato sem mnenja, da institut odloga in obročnega plačevanja davka v luči današnje ekonomske situacije zasluži poglobljeno in kritično obravnavo.
Ključne besede: odlog davka, obročno plačevanje davka, davčni organ, davčni zavezanec, socialna ogroženost, hujša gospodarska škoda, fizična oseba, poslovni subjekt
Objavljeno: 11.07.2012; Ogledov: 1183; Prenosov: 91
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

3.
ODLOG DAVČNE OBVEZNOSTI
Milena Derling, 2014, diplomsko delo

Opis: V trenutni gospodarski situaciji fizične osebe in gospodarski subjekti vse težje izpolnjujejo svoje davčne obveznosti do države. Zaradi najrazličnejših situacij zaradi katerih ne morejo plačati celotnega zneska naenkrat Zakon o davčnem postopku omogoča odpis, delni odpis, odlog in obročno plačevanja davka za fizične osebe ter odlog in obročno plačevanje davka za poslovne subjekte v primeru nastanka hujše gospodarske škode. Podrobnejši kriteriji in merila za odpis, delni odpis, odlog in obročno plačevanje davka so določeni v Pravilniku o izvajanju Zakona o davčnem postopku. Z ozirom na današnji ekonomski položaj posameznih davčnih zavezancev v Republiki Sloveniji omenjeni instituti vsekakor zahtevajo poglobljeno obravnavo vendar se bom zaradi razsežnosti obravnavane tematike v nadaljevanju osredotočila samo na odlog plačila davka. Davčnemu zavezancu, ki je fizična oseba, davčni organ lahko dovoli odlog plačila davka za čas do dveh let, če bi se s plačilom davčne obveznosti lahko ogrozilo njegovo preživljanje ali preživljanje njegovih družinskih članov. V kolikor pa je davčni zavezanec poslovni subjekt, lahko davčni organ dovoli odlog plačila davka za čas do dveh let, če bi mu zaradi plačilne nezmožnosti ali izgube sposobnosti pridobivanja prihodkov iz razlogov, na katere ni mogel vplivati, nastala hujša gospodarska škoda in bi odlog plačila davka omogočil preprečitev hujše gospodarske škode.
Ključne besede: Ključne besede: davek, davčni zavezanec, odlog plačila davka, davčni organ, fizična oseba, poslovni subjekt, hujša gospodarska škoda
Objavljeno: 05.08.2014; Ogledov: 863; Prenosov: 127
.pdf Celotno besedilo (701,16 KB)

4.
Odlog in obročno plačevanje davka za poslovne subjekte v primerih hujše gospodarske škode
Milena Derling, 2017, magistrsko delo

Opis: Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2) v 1. odstavku 102. člena omogoča odlog oziroma obročno plačevanje davka za poslovne subjekte v primerih hujše gospodarske škode in določa, da davčni organ lahko dovoli odlog plačila davka za čas do dveh let oziroma dovoli plačilo davka v največ 24 mesečnih obrokih v obdobju 24 mesecev, če bi davčnemu zavezancu zaradi trajnejše nelikvidnosti ali izgube sposobnosti pridobivanja prihodkov iz razlogov, na katere davčni zavezanec ni mogel vplivati, nastala hujša gospodarska škoda in bi davčnemu zavezancu odlog oziroma obročno plačevanje davka omogočilo preprečitev hujše gospodarske škode. Podrobnejši kriteriji in način za ugotavljanje hujše gospodarske škode so določeni v Pravilniku o izvajanju Zakona o davčnem postopku (PZDavP-2), ki podrobneje ureja izvajanje ZDavP-2, v členih od 40 do 43.a. Na podlagi 2. odstavka 102. člena ZDavP-2, davčni organ lahko v primerih preventivnega finančnega prestrukturiranja ali poenostavljene prisilne poravnave v skladu z Zakonom o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), dovoli obročno plačilo davka v največ 60 mesečnih obrokih, če davčni zavezanec predloži pravnomočni sklep, s katerim je potrjen sporazum o finančnem prestrukturiranju, ali sklep o potrjeni poenostavljeni prisilni poravnavi. V 1. odstavku 103. člena ZDavP-2 so določeni posebni primeri odloga oziroma obročnega plačevanja davka. Ne glede na izpolnjevanje pogojev iz 102. člena ZDavP-2, davčni organ lahko dovoli plačilo davka v največ 24 mesečnih obrokih ali dovoli odlog plačila davka za največ 24 mesecev, če davčni zavezanec predloži katerikoli instrument zavarovanja iz 117. člena ZDavP-2 ali dovoli vknjižbo zastavne pravice v ustrezen register.
Ključne besede: davek, davčni organ, davčni zavezanec, poslovni subjekt, odlog plačila davka, obročno plačevanje davka, trajnejša nelikvidnost, izguba sposobnosti pridobivanja prihodkov, hujša gospodarska škoda
Objavljeno: 13.11.2017; Ogledov: 419; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (905,00 KB)

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici