Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Magistrska naloga obravnava prenehanje pogodbe o zaposlitvi državnim javnim uslužbencem iz poslovnega razloga, s poudarkom na prenehanju pogodbe zaradi ukinitve državnega organa po drugem odstavku 153. člena Zakona o javnih uslužbencih (ZJU). Glede na posebno ureditev po ZJU, da javnemu uslužbencu lahko preneha pogodba o zaposlitvi zaradi ukinitve državnega organa in se pri tem uporabljajo določbe, ki veljajo za prenehanje pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, je obravnavana tudi odpoved pogodbe o zaposlitvi javnemu uslužbencu iz poslovnega razloga, kot enem od razlogov odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Temeljiteje je proučevan javnofinančni razlog odpovedi, ki ga navedeni zakon razvršča med poslovni razlog odpovedi. Kljub temu, da se je glede načinov prenehanja pogodbe o zaposlitvi položaj javnih uslužbencev po noveli ZJU iz leta 2005 zelo približal položaju delavcev v zasebnem sektorju, še vedno velja prepričanje, da je stopnja varnosti zaposlenih v javnem sektorju višja od stopnje varnosti zaposlenih v zasebnem sektorju. Iz podatkov v magistrski nalogi izhaja, da je število odpovedi iz poslovnega razloga s strani delodajalca v zasebnem sektorju višje kot v javnem sektorju. V magistrski nalogi so tudi razdelane razlike med »ukinitvijo organa« ter med »prenosom nalog«, kjer ne pride do prenehanj pogodb o zaposlitvi. Proučevano je, ali je institut prenosa nalog podoben institutu spremembe delodajalca po Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1) in v zvezi s tem tudi sodna praksa Sodišča EU in sodišč v Sloveniji. Do neke mere drugačna ureditev se zaradi narave in področja dela javnih uslužbencev ohranja tudi v madžarskem sistemu, s katerim se primerja ureditev prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi ukinitve državnega organa.
Ključne besede: prenehanje pogodbe o zaposlitvi, ukinitev državnega organa, javni uslužbenec, poslovni in javnofinančni razlog, javni in zasebni sektor.
Objavljeno v DKUM: 20.10.2016; Ogledov: 1415; Prenosov: 169
Celotno besedilo (2,52 MB)