| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 26
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Študijsko gradivo pri predmetu Obligacijsko pravo - III : Institucije obligacijskega prava, integrirani študijski pripomoček z nalogami in usmeritvami
Nataša Samec Berghaus, Andrej Bitrakov, Klemen Drnovšek, 2025, delovni zvezek za višje in visoke šole

Opis: Študijsko gradivo je zasnovano kot integrirani pripomoček za študente prve stopnje univerzitetnega študijskega programa Pravo na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru, ki obiskujejo predmet Obligacijsko pravo. Gradivo je namenjeno podpori obrnjenemu in problemsko orientiranemu učenju, pri čemer vključuje teoretična vprašanja, trditve in praktične primere, s katerimi študentje poglobijo razumevanje obravnavane snovi. Vsako poglavje nudi usmeritve za študij, pregled ključnih pojmov in naloge za utrjevanje znanja. Gradivo pomaga študentom razvijati analitične sposobnosti in pravno razmišljanje, kar je bistveno za uspešno reševanje pravnih problemov tako med študijem kot v kasnejši karieri. Poleg priprave na izpit pri predmetu Obligacijsko pravo je gradivo koristno tudi za poglabljanje znanja pri drugih predmetih s področja civilnega in gospodarskega prava.
Ključne besede: obligacijsko pravo, poslovne obveznosti, napake v solucijski fazi, personalne subrogacije, sprememba, prenehanje in neučinkovanje obveznosti, posebni del obligacijskega prava
Objavljeno v DKUM: 06.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (78,62 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
FINANCIRANJE Z OBVEZNOSTMI DO DOBAVITELJEV KOT POLITIKA OBRATNEGA KAPITALA NA TRGU SLOVENIJE IN VELIKE BRITANIJE
Matic Kotnik, 2016, magistrsko delo

Opis: S terminom financiranje z obveznostmi do dobaviteljev je obravnavana v magistrskem delu dinamika takšnega financiranja v Sloveniji in Veliki Britaniji v obdobju pred in med finančno krizo. Kadarkoli se plačilo ne opravi sočasno z dobavo blaga oz. opravljeno storitvijo dobavitelja, ta dobavitelj zagotavlja kupcu po definiciji posojilo. Takšen vir financiranja pomeni za podjetje cenejši in hitreje dostopen vir sredstev kot kakršnikoli drug zunanji vir financiranja. Namen magistrskega dela je bil potrditi ali zavrniti dve hipotezi. Kot prvo, da podjetja v času finančne krize hkrati podaljšujejo odlog plačila dobaviteljem in dajejo daljši odlog plačila svojim kupcem. Ter kot drugo, da podjetja, ki delujejo v panogah, ki so bolj podvržena finančni krizi, povečajo financiranje z obveznostmi do dobaviteljev bolj kot tista, ki delujejo v panogah, ki niso. Testiranje je bilo v obeh gospodarstvih opravljeno za panoge finančnega sektorja, gostinstva, kmetijstva, proizvodnje, trgovine in gradbeništva. Pri testiranju prve hipoteze smo agregatne računovodske izkaze posameznih panog v Sloveniji in Veliki Britaniji analizirali z metodo indeksov s stalno osnovo, verižnih indeksov, stopnjami rasti in statističnih koeficientov. Za vse panoge v Sloveniji smo prvo hipotezo dokazano zavrgli, kar pomeni, da podjetja v teh panogah niso hkrati podaljševala in dajala daljšega odloga plačila kupcem in dobaviteljev. Za panoge v Veliki Britaniji smo hipotezo ena zavrgli samo za panogi kmetijstva in finančnega sektorja, za vse preostale panoge pa smo dokazano hipotezo ena potrdili. Pri testiranju druge hipoteze smo dovzetnost posamezne panoge določili na osnovi kriterija upada števila zaposlenih in stopnje realne rasti posamezne panoge. Na osnovi izračuna vezanih in kvantilnih rangov smo določili mesto posamezne panoge glede na vzorec. Panoge, ki so se nahajale v zgornji polovici testiranega vzorca smo upoštevali kot bolj dovzetne. Pri testiranju druge hipoteze smo na ravni obeh gospodarstev, torej Slovenije in Velike Britanije uspeli potrditi drugo hipotezo. Kar pomeni, da so podjetja, ki delujejo v panogah, ki so bolj podvržene gospodarski krizi na območju Slovenije in Velike Britanije, povečale financiranje z obveznostmi do dobaviteljev.
Ključne besede: podjetje, financiranje, viri financiranja, poslovne finance, finančna sredstva, dobavitelji, obveznosti, stroški
Objavljeno v DKUM: 27.05.2016; Ogledov: 1382; Prenosov: 138
.pdf Celotno besedilo (17,03 MB)

3.
4.
POMEN TVEGANJA NEIZPOLNITVE OBVEZNOSTI NASPROTNE STRANKE V REPUBLIKI SLOVENIJI
Ademir Ibrahimović, 2013, magistrsko delo

Opis: Tveganje neizpolnitve obveznosti nasprotne stranke večkrat enačimo s kreditnim tveganjem, vendar kreditno tveganje predstavlja le del tveganja neizpolnitve obveznosti nasprotne stranke. Tveganje neizpolnjevanja nedenarnih obveznosti, kot eden izmed zvrsti tveganja neizpolnitve obveznosti nasprotne stranke, vpliva na vrednost ekonomskega subjekta, bodisi neposredno (na sredstva in obveznosti) ali posredno (na ugled ekonomskega subjekta). Neizpolnjevanje nedenarnih obveznosti pa v določenem času vpliva na denarni tok ekonomskega subjekta, s čimer se ekonomskemu subjektu povečajo finančne težave. Največji vpliv poleg kreditnega tveganja ima tudi finančna nedisciplina ekonomskih subjektov. Neobvladovanje tveganja neizpolnitve obveznosti nasprotne stranke predstavlja veliko nevarnost prenosa tveganja na sistematično tveganje v določenem ekonomskem prostoru ali celotni ekonomiji. Finančna kriza je zvišala stopnjo tveganja neizpolnitve obveznosti nasprotne stranke pri vseh ekonomskih subjektih. Določeni dogodki, ki so se zgodili v RS, kot so zmanjšanje gradbene dejavnosti ter večje omejitve pri pridobivanju posojil, so tveganje neizpolnitve obveznosti nasprotne stranke še bolj povečali. Likvidnostne težave ekonomskih subjektov so se vedno bolj povečevale. Mnogi ekonomski subjekti v RS so morali začeti insolventne postopke, kot so stečaj, prisilna poravnava ter likvidacija. Zaradi insolventnih postopkov pa bodo mnoge neporavnane obveznosti v nadaljnjih letih ostale »neporavnane«. Likvidnostne težave ekonomskih subjektov v RS so se zaradi tega začele še bolj povečevati, s čimer so se začele povečevati tudi neporavnane obveznosti ter s tem tveganje neizpolnitve obveznosti nasprotne stranke. Obvladovanje tveganja neizpolnitve obveznosti nasprotne stranke postaja vedno bolj pomembno, zaradi vedno večje rasti moralnega hazarda v RS. Prav tako postaja tudi večja potreba po regulatornem nadzoru tveganja neizpolnitve obveznosti nasprotne stranke. Obvladovanje in spremljanje vpliva tveganja neizpolnitve obveznosti nasprotne stranke na ekonomijo zelo pomembna za širši interes ekonomije. Magistrsko delo poudarja ta pomen in predstavlja primer vpliva tveganja neizpolnitve obveznosti nasprotne stranke na slovensko ekonomijo.
Ključne besede: Tveganje neizpolnitve obveznosti nasprotne stranke, tveganje neizpolnitve pogodbenih obveznosti, kreditno tveganje, finančna nedisciplina, plačilna nedisciplina, plačilna sposobnost, finančna kriza, gospodarska kriza, poslovne tendence, ekonomski trendi, moralni hazard, poslovna etika, obvladovanje tveganja neizpolnitve obveznosti nasprotne stranke, obvladovanje tveganja neizpolnitve pogodbenih obveznosti, obvladovanje tveganj, finančno tveganje, obvladovanje finančnih tveganj
Objavljeno v DKUM: 28.08.2013; Ogledov: 2729; Prenosov: 177
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)

5.
6.
7.
8.
9.
10.
Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici