Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V diplomski nalogi obravnavamo poklic detektiva na področju poslovnih goljufij. Da bi uspešno spoznali ta poklic smo najprej opredelili pojme, kot so detektiv, detektivska dejavnost in detektivska zbornica. Ugotovili smo, kdo lahko to dejavnost opravlja v Republiki Sloveniji. Spoznali smo tudi, kako pridemo do samega poklica. V nalogi opisujemo delo detektivov in metode, ki jih pri samem delu uporabljajo. Opredelimo tudi zgodovino detektivske dejavnosti in se osredotočamo na vprašanje, od kje segajo prvi začetki same dejavnosti. V nadaljevanju ugotavljamo, kakšna je pomembnost samega poklica v Sloveniji ter drugod po svetu ter kako je ta poklic zakonsko opredeljen. V diplomskem delu opredelimo tudi kar nekaj omejitev ter dolžnosti, ki jih imajo detektivi pri samem delu. Detektivska dejavnost se je razvila na več področjih dela, zato opredelimo tudi vrste detektivov in jih podrobneje opišemo. Opredelili smo razmerje med policijo in detektivi ter njihovo medsebojno sodelovanje. V diplomski nalogi je prav tako velik poudarek na goljufijah, ki so zaradi gospodarske krize po našem mnenju v svetu še dosti bolj prisotne, kot bi sicer bile. Ukvarjamo se z definicijami tega pojma ter jih predstavimo po vrstah; osredotočimo se predvsem na poslovne. Da bi bolje opredelili delo detektivov in ga tudi lažje razumeli ter, seveda, da lahko potrdimo naše ugotovitve, smo pripravili intervju in ga posredovali trem aktivnim detektivom.
Ključne besede: detektivska dejavnost, detektivi, pooblastila, poslovne goljufije, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 20.06.2017; Ogledov: 1030; Prenosov: 146
Celotno besedilo (600,08 KB)

Opis: »Oropaj enega, da izplačaš drugega« je misel, ki zelo nazorno in jedrnato sporoči bistvo piramidnih iger. Piramidne igre so torej dejavnost, pri kateri udeleženci vplačujejo denarne zneske z namenom, da dobijo vplačila povrnjena z velikimi obrestmi. Vlagateljem je na začetku, ob vstopu v piramidno igro, obljubljen zelo visok zaslužek brez velikega truda. Za izplačila morajo v sistem vedno znova vstopati novi vlagatelji, da se z njihovimi vložki povrnejo obresti starim članom piramidne igre. Vsak mora po vstopu v igro pripeljati še nekaj novih članov. Sistem pa se ne more širiti v neskončnost. Piramidna igra je obsojena na propad, saj se zalomi, ko zmanjka novih vlagateljev. V igro ni več priliva svežega denarja, s katerim bi odplačevali obresti vseh vlagateljev, in s tem se kroženje denarja zaključi. Več časa kot piramidna igra traja, večje je število oškodovancev, ki so sodelovali in na koncu ostali brez prihrankov, vloženega denarja in obresti, ki so jim bile obljubljene na začetku. Začetnik piramidnih iger je italijanski poslovnež Charles Ponzi, po katerem se ta sistem tudi imenuje, in včasih namesto izraza piramidni sistem zasledimo tudi izraz Ponzijeve sheme. Poleg Ponzija je drugi najbolj znani goljuf, ki se je ukvarjal s piramidnimi sistemi, Bernard Madoff. Ta je eden redkih, ki je za svoj zločin tudi kazensko odgovarjal in zaradi goljufije pristal v zaporu. Piramidne sheme so po slovenski zakonodaji nelegalne in so opredeljene kot kaznivo dejanje v kazenskem zakoniku. Obravnavamo jih kot kaznivo dejanje v 212. členu, organiziranje denarnih verig in nedovoljenih iger na srečo, lahko pa tudi po 221. členu goljufije ali po 228. členu poslovne goljufije. Piramidne igre velikokrat povezujemo z mrežnim marketingom. Med njima je tanka meja, gre le za vprašanje namena. Če je cilj prodaja in oglaševanje izdelka, je to mrežni marketing in je stvar zakonita, če pa je namen le pobrati denar naivnih vlagateljev, gre za piramidno igro in posledično za kaznivo dejanje. Piramidne igre so potekale tudi v Sloveniji. Najbolj odmevne so bile Catch the Cash, Fair Play, Gem Collection, Remius, Finanzas Forex …
Ključne besede: gospodarska kriminaliteta, goljufije, poslovne goljufije, piramidne igre, mrežni marketing, preiskovanje, odkrivanje, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 07.06.2013; Ogledov: 6781; Prenosov: 657
Celotno besedilo (317,32 KB)