| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 10
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Postopek odvzema poslovne sposobnosti z analizo aktualne sodne prakse
Anja Majcenič, 2017, magistrsko delo

Opis: Poslovna sposobnost spada med temeljne atribute fizičnih oseb, ki je povezana z vsemi področji posameznikovega življenja in na podlagi katere lahko oseba samostojno sklepa pravne posle, pridobiva pravice in se zavezuje. Veljavna slovenska zakonodaja še vedno predvideva možnost odvzema poslovne sposobnosti, ki radikalno posega v človekovo življenje. Poslovna sposobnost se lahko deloma ali popolnoma odvzame polnoletni osebi, ki zaradi duševne bolezni, duševne zaostalosti, odvisnosti od alkohola ali mamil ali iz drugega vzroka, ki vpliva na psihofizično stanje, ni sposobna skrbeti sama zase, za svoje pravice in koristi. Postopek se praviloma začne na predlog upravičenega predlagatelja ali po uradni dolžnosti sodišča. Kadar sodišče v izvedenem postopku ugotovi izpolnjenost pogojev za odvzem poslovne sposobnosti, izda sklep in ga pošlje pristojnemu Centru za socialno delo, ta pa osebo postavi pod skrbništvo in ji določi skrbnika. Oseba s popolno odvzeto poslovno sposobnostjo v pravnem prometu ne more več samostojno nastopati, medtem ko je oseba z delno odvzeto poslovno sposobnostjo postavljena v položaj mladoletnika med petnajstim in osemnajstim letom. Centru je v tem primeru omogočena določitev pravnih poslov, ki jih sme oseba z delno odvzeto poslovno sposobnostjo skleniti samostojno in brez odobritve skrbnika, vendar bi zaradi možnosti prekomernega posega v človekove pravice to moralo storiti že sodišče. Z odvzemom poslovne sposobnosti se globoko poseže v posameznikove osebnostne pravice, zato je v skladu z ureditvami modernih držav nujna odprava odvzema poslovne sposobnosti in prenova področja skrbništva za odrasle osebe. Prve spremembe se obetajo z začetkom veljavnosti Družinskega zakonika, vendar bi bila potrebna celovitejša reforma, na podlagi katere bi država osebam zagotavljala pomoč samo za tista življenjska področja oz. zadeve, kjer bi jo te dejansko potrebovale in ki bi se presojala glede na okoliščine vsakega posameznega primera.
Ključne besede: pravna sposobnost, poslovna sposobnost, popolni odvzem poslovne sposobnosti, delni odvzem poslovne sposobnosti, center za socialno delo, skrbništvo.
Objavljeno: 03.11.2017; Ogledov: 2516; Prenosov: 282
.pdf Celotno besedilo (728,44 KB)

2.
PRAVICA OTROKA DO ZASEBNOSTI
Tamara Bubnjar, 2016, diplomsko delo

Opis: Otroku kot odraslemu človeku pripadajo vse človekove pravice in temeljne svoboščine, zato mu pripada tudi pravica do zasebnosti. Zaradi otrokove duševne in tudi telesne nezrelosti mu je potrebno nuditi posebno zaščito in skrb, da ne pride do kršitev njegovih pravic.
Ključne besede: otrok, pravica do zasebnosti, otrokove pravice, šola, starši, sodno varstvo, poslovna sposobnost, procesna sposobnost.
Objavljeno: 09.03.2017; Ogledov: 812; Prenosov: 115
.pdf Celotno besedilo (304,57 KB)

3.
EMANCIPACIJA OTROKA
Maja Šedivy, 2016, diplomsko delo

Opis: Emancipacija otroka je zapleten in večplasten pojem, ki je na različnih področjih predvsem s pravnega vidika različno obravnavan. V tem kontekstu je poglavitnega pomena spoznanje, da so se koncepti dojemanja otroka in otroštva skozi zgodovino močno spreminjali. Pojmovanja otroštva kot posebne ter posebej občutljive faze v razvoju človeka v Stari Grčiji, Rimu ter v Srednjem veku niso poznali. Pridobivanje določene stopnje svojepravnosti je bila odvisna zlasti od služenja vojaškega roka, starosti, poroke (ali zakonskega stanu?) in očetove oblasti, pri čemer pa so bili favorizirani dečki. Ideje, da si otrok zasluži posebno varstvo, so se pojavile v obdobju industrializacije in takrat so nastale prve kodifikacije o otrokovih pravicah. Vendar pa je vse do sprejetja Konvencije o otrokovih pravicah leta 1989 veljalo stališče, da gre za varstvo otrok, ne pa tudi za njihove pravice. Od tedaj se smatra, da je otrok subjekt pravic in v tem kontekstu se razlagajo tudi vse njegove pravice in pojmi, kot je pojem največje otrokove koristi. Opozoriti je treba tudi na neenak položaj otrok po svetu in pojave, ki predstavljajo neposredno kršitev otrokovih pravic. Še zmeraj je zelo razširjeno otroško delo, kompleksnost problema pa se kaže zlasti v dejstvu, da absolutna prepoved otroškega dela ne pomeni nujno tudi boljšega položaja za otroke. V prvi vrsti je pomembna ureditev razmerij med starši in otrokom. Pri tem je splošno sprejeto stališče, da je primarna vloga staršev skrb za otrokovo korist. To skrb pa morajo prilagajati otrokovi zrelosti in starosti. V primeru nadstarševstva je skrb pogosto pretirana in lahko posega v otrokove pravice, zlasti v njegovo zasebnost. Popolna poslovna sposobnost se pridobi praviloma z 18., delna pa s 15. letom starosti. Do takrat starši oziroma skrbniki sprejemajo odločitve glede otroka glede na to, koliko je star ali zrel. Vendar pa je treba zagotoviti, da ima otrok, ki je sposoben izoblikovati lastno mnenje, pravico do svobodnega izražanja le-tega v vseh zadevah v zvezi z njim. Na tak način se recimo tretira sodelovanje otroka v sodnih postopkih. Tudi pri privolitvi v medicinski poseg se otrokova volja upošteva v največjem možnem obsegu, vselej pa se pazi na otrokovo neposredno korist. S tega vidika je zlasti sporno obrezovanje iz razlogov, ki niso medicinski. Nujna medicinska pomoč pa se otroku mora zagotoviti, tudi če jo starši iz verskih razlogov odklanjajo. V kolikor torej starši otrokove koristi ne varujejo na najboljši možni način, posreduje država. Še en primer, ko je poseg države v starševske pravice utemeljen in upravičen, je obvezno izobraževanje, saj predstavlja neposredno otrokovo korist. Še večji poseg v avtonomijo volje otroka je zaznati pri privolitveni sposobnosti otroka v spolne dejavnosti. V zvezi z varovanjem otrokove koristi je bila v zakonodaji določena starostna meja, pri kateri lahko otrok svobodno privoli v spolno dejanje. V Evropi je to povprečno pri 15. letih. Manj dosledna in zaščitniška je zakonodaja na področju zagotavljanja spolne identitete transspolnim otrokom. V večini držav sta namreč za pravno priznanje spola še vedno potrebna določena diagnoza ali celo poseg. Na koncu ugotavljamo, da imajo starši pravico vzgajati svoje otroke v skladu s svojim verskim prepričanjem. Otrok lahko z dopolnitvijo določene starosti (15 let v naši državi) sam sprejema odločitve, povezane z versko svobodo, vendar pa je v zvezi s tem posebej sporen krst dojenčkov, ki predstavlja doživljenjsko včlenitev v vero oz. cerkev in potemtakem zaznamuje otroka za vse življenje.
Ključne besede: emancipacija otroka, otrokove pravice, otrokova korist, roditeljska pravica, nadstarševstvo, poslovna sposobnost, procesna sposobnost, privolitvena sposobnost, otroško delo, obvezno šolanje, obrezovanje, transspolni otroci, verska vzgoja
Objavljeno: 18.11.2016; Ogledov: 1050; Prenosov: 102
.pdf Celotno besedilo (1,12 MB)

4.
POSLOVNA IN PROCESNA SPOSOBNOST MLADOLETNE OSEBE V CIVILNIH ZADEVAH
Maja Doganjič, 2016, magistrsko delo

Opis: V nalogi je obravnavana ureditev poslovne sposobnosti mladoletne osebe v civilnih zadevah v slovenskem pravnem redu, ki pozna popolno in delno ali omejeno poslovno sposobnost. Slednja je podeljena razsodnim mladoletnim osebam, ki so dopolnile 15 let. Njihova poslovna sposobnost je omejena, ker ne morejo samostojno veljavno sklepati pravnih poslov, ki jih zakonodajalec opredeljuje kot pomembne za mladoletnikovo življenje. Za njihovo veljavnost je potrebno dovoljenje oziroma odobritev zakonitega zastopnika mladoletne osebe. Zaradi ohlapne opredelitve pomembnih pravnih poslov je v nalogi namenjena posebna pozornost tej zakonski določbi. Izpostavljeno je vprašanje veljavnosti pravnih poslov, sklenjenih brez dovoljenja oziroma odobritve zakonitega zastopnika, pri čemer smo zavzeli stališče njihove relativne neveljavnosti. V nadaljevanju naloge sledi pregled ureditve procesne sposobnosti mladoletne osebe s poudarkom na postopkih iz družinskopravnih razmerij, ki se vodijo po pravilih pravdnega ali nepravdnega postopka. Pregled obeh vrst postopkov pokaže pomanjkljivo ureditev nepravdnega postopka in vprašljivo subsidiarno uporabo pravil pravdnega postopka v nepravdnem postopku. Ker se je v teh zadevah Republika Slovenija zavezala spoštovati mednarodne dokumente in s tem zagotavljati določene procesne pravice otrokom, je veljavna ureditev analizirana tudi v luči skladnosti s temi dokumenti, pri čemer je vsebina le-teh predstavljena v ključnih točkah. Primerjava je pokazala neskladnost slovenske pravne ureditve z mednarodnimi dokumenti. Naloga se zaključi z analizo ustreznosti ureditve izvršilnega postopka, tako z vidika zagotavljanja pravnega varstva mladoletnim osebam kot z vidika varstva koristi otrok in njihovih pravic v postopku izvršbe v zadevah iz razmerij med starši in otroki. Ugotovili smo, da po obstoječi ureditvi v postopku izvršbe in zavarovanja mladoletniku ni vedno zagotovljena pravica do sodnega varstva, zaradi česar bi bilo potrebno posebej urediti procesno sposobnost mladoletne osebe v postopku izvršbe in zavarovanja. Kot neprimerna se je izkazala ureditev postopka izvršbe v zadevah iz razmerij med starši in otroki, saj otroku v teh postopkih ni dana možnost izraziti lastno mnenje, zaradi česar se pod vprašaj postavlja ustrezen nivo zagotavljanja otrokovih koristi v teh postopkih. V nalogi smo se dotaknili tudi predlaganega besedila Družinskega zakonika, ki bi lahko odpravil kar nekaj ugotovljenih pomanjkljivosti veljavne ureditve obravnavane tematike.
Ključne besede: poslovna sposobnost, procesna sposobnost, mladoletnik, pravdni postopek, nepravdni postopek, izvršilni postopek, Konvencija o otrokovih pravicah, Evropska konvencija o uresničevanju otrokovih pravic, Družinski zakonik.
Objavljeno: 20.09.2016; Ogledov: 2877; Prenosov: 434
.pdf Celotno besedilo (954,67 KB)

5.
POMEN TVEGANJA NEIZPOLNITVE OBVEZNOSTI NASPROTNE STRANKE V REPUBLIKI SLOVENIJI
Ademir Ibrahimović, 2013, magistrsko delo

Opis: Tveganje neizpolnitve obveznosti nasprotne stranke večkrat enačimo s kreditnim tveganjem, vendar kreditno tveganje predstavlja le del tveganja neizpolnitve obveznosti nasprotne stranke. Tveganje neizpolnjevanja nedenarnih obveznosti, kot eden izmed zvrsti tveganja neizpolnitve obveznosti nasprotne stranke, vpliva na vrednost ekonomskega subjekta, bodisi neposredno (na sredstva in obveznosti) ali posredno (na ugled ekonomskega subjekta). Neizpolnjevanje nedenarnih obveznosti pa v določenem času vpliva na denarni tok ekonomskega subjekta, s čimer se ekonomskemu subjektu povečajo finančne težave. Največji vpliv poleg kreditnega tveganja ima tudi finančna nedisciplina ekonomskih subjektov. Neobvladovanje tveganja neizpolnitve obveznosti nasprotne stranke predstavlja veliko nevarnost prenosa tveganja na sistematično tveganje v določenem ekonomskem prostoru ali celotni ekonomiji. Finančna kriza je zvišala stopnjo tveganja neizpolnitve obveznosti nasprotne stranke pri vseh ekonomskih subjektih. Določeni dogodki, ki so se zgodili v RS, kot so zmanjšanje gradbene dejavnosti ter večje omejitve pri pridobivanju posojil, so tveganje neizpolnitve obveznosti nasprotne stranke še bolj povečali. Likvidnostne težave ekonomskih subjektov so se vedno bolj povečevale. Mnogi ekonomski subjekti v RS so morali začeti insolventne postopke, kot so stečaj, prisilna poravnava ter likvidacija. Zaradi insolventnih postopkov pa bodo mnoge neporavnane obveznosti v nadaljnjih letih ostale »neporavnane«. Likvidnostne težave ekonomskih subjektov v RS so se zaradi tega začele še bolj povečevati, s čimer so se začele povečevati tudi neporavnane obveznosti ter s tem tveganje neizpolnitve obveznosti nasprotne stranke. Obvladovanje tveganja neizpolnitve obveznosti nasprotne stranke postaja vedno bolj pomembno, zaradi vedno večje rasti moralnega hazarda v RS. Prav tako postaja tudi večja potreba po regulatornem nadzoru tveganja neizpolnitve obveznosti nasprotne stranke. Obvladovanje in spremljanje vpliva tveganja neizpolnitve obveznosti nasprotne stranke na ekonomijo zelo pomembna za širši interes ekonomije. Magistrsko delo poudarja ta pomen in predstavlja primer vpliva tveganja neizpolnitve obveznosti nasprotne stranke na slovensko ekonomijo.
Ključne besede: Tveganje neizpolnitve obveznosti nasprotne stranke, tveganje neizpolnitve pogodbenih obveznosti, kreditno tveganje, finančna nedisciplina, plačilna nedisciplina, plačilna sposobnost, finančna kriza, gospodarska kriza, poslovne tendence, ekonomski trendi, moralni hazard, poslovna etika, obvladovanje tveganja neizpolnitve obveznosti nasprotne stranke, obvladovanje tveganja neizpolnitve pogodbenih obveznosti, obvladovanje tveganj, finančno tveganje, obvladovanje finančnih tveganj
Objavljeno: 28.08.2013; Ogledov: 2003; Prenosov: 131
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)

6.
7.
8.
9.
POSOJILNA POLITIKA BANK
Robert Hernet, 2010, diplomsko delo

Opis: Osnovna funkcija banke je zbiranje presežnih denarnih sredstev in prenos le-teh k deficitnim ekonomskim celicam. Takšno posredništvo prinese banki največji delež prihodkov, vendar pa je pri tem potrebno uspešno obvladovati tveganja. Banka se pri vsaki sklenitvi kreditnega posla z dolžnikom izpostavi kreditnemu tveganju. Zato morajo bančniki sprejeti jasne kriterije za sprejemanje odločitev o naložbah, kajti vse naložbe imajo določeno verjetnost, da se ne bodo poplačale. Banke lahko z dobro strategijo opravijo izbiro med posli, ki jih bodo opravljale, pri tem pa morajo določiti tudi stopnjo dobičkonosnosti, ki jo banka pričakuje glede na izpostavljenost različnim kreditnim tveganjem. Posojilna politika naj zadeva področja, kot so: ciljni trgi, sprejemanje in plasiranje finančnih naložb, struktura in izpostavljenost kreditnega portfelja, oblikovanje cene kredita, upravljanje kreditnega tveganja, proces odobravanja kreditov in odgovornost oseb za odobravanje, izvajanje in poročanje o kreditih. Zagotoviti je treba, da so aktivnosti kreditiranja prilagojene vpeljani posojilni politiki. Takšna politika mora biti jasno določena in zapisana, skladna z zakonskimi zahtevami in obstoječimi postopki v banki. Politika in postopki, ki so pravilno razviti in vpeljani, omogočajo banki vzdrževati zdrave standarde odobravanja kreditov, spremljati in kontrolirati kreditno tveganje, ustrezno oceniti nove poslovne priložnosti ter odkriti in ustrezno spremljati problematične kredite.
Ključne besede: poslovna banka, bančne storitve, krediti, posojilo, tveganja v bačništvu, kreditno tveganje, kreditni potencial, boniteta, kreditna sposobnost, zavarovanje kreditov, obrestna mera, cena kredita
Objavljeno: 27.08.2010; Ogledov: 1776; Prenosov: 195
.pdf Celotno besedilo (491,71 KB)

10.
Iskanje izvedeno v 0.26 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici