| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 12
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
RAZMEJEVANJE MED GOSPODARSKIMI PREKRŠKI IN GOSPODARSKIMI KAZNIVIMI DEJANJI
Mojca Kert, 2010, diplomsko delo

Opis: Kazniva dejanja in prekrški so vrsta kaznivih ravnanj, h katerim nekateri teoretiki štejejo tudi disciplinske prestopke. Razmejujejo se predvsem glede na to, kako škodljivo oziroma nevarno je neko ravnanje za določeno dobrino in glede na stopnjo protipravnosti. Temu primerno bi zakonodajalec moral ustrezno določiti neko ravnanje kot kaznivo dejanje ali pa kot prekršek. Kazniva dejanja v splošnem kot v posebnem delu ureja Kazenski zakonik (KZ-1). Splošne določbe prekrškov ureja Zakon o prekrških (ZP-1), posebne določbe pa so razpršene po posameznih področnih zakonih. Ravno obratno pa je pri postopku, ki je za prekrške urejen v ZP-1, kazenski postopek pa je urejen v Zakonu o kazenskem postopku (ZKP). Gospodarsko kazensko pravo je poseben del kazenskega prava, ki varuje predvsem dobrine iz sfere gospodarstva. V širšem smislu gospodarsko kazensko pravo zajema tudi gospodarske prekrške. Pravila glede gospodarskih kaznivih dejanj in gospodarskih prekrškov ne obstajajo posebej, ampak zanje veljajo splošne določbe za kazniva dejanja in prekrške. Pravne osebe odgovarjajo na podlagi 26. člena Zakona o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja (ZOPOKD) za vsa kazniva dejanja zoper gospodarstvo, oziroma tista, ki so kot taka določena v 24. členu KZ-1. Odgovarjajo pa tudi za druga, v tem členu določena dejanja, ki pa so navadno storjena v imenu, za račun ali v korist pravne osebe (torej pri opravljanju gospodarske dejavnosti). Odgovornost pravnih oseb za prekrške ima temelj v 13. in 14. členu ZP-1, smiselno pa se zanje uporabljajo določbe ZOPOKD. Sankcije zanje so določene za vsak prekršek posebej v isti določbi, kjer je določen prekršek. Konkretna gospodarska kazniva dejanja so urejena v KZ-1 na enem mestu (v 24. poglavju), medtem ko so gospodarski prekrški razpršeni po posameznih zakonih s področja gospodarstva.
Ključne besede: gospodarsko kazensko pravo, gospodarsko kaznivo dejanje, gospodarski prekršek, vrednostni papirji, notranja informacija, preslepitev kupcev, poslovna skrivnost, davčna zatajitev.
Objavljeno: 14.04.2010; Ogledov: 2849; Prenosov: 430
.pdf Celotno besedilo (706,92 KB)

3.
OBVEZNOSTI DELAVCEV
Mateja Diemat, 2011, diplomsko delo

Opis: Obveznosti delavcev določa Zakon o delovnih razmerjih, urejajo pa jih tudi drugi predpisi, kolektivne pogodbe, splošni akti delodajalca in pogodba o zaposlitvi. ZDR nalaga nekatere obveznosti že kadidatu, to je delavcu, ki se pogaja za sklenitev pogodbe o zaposlitvi. Kandidat je dolžan delodajalcu predložiti dokazila o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dela in ga obvestiti o dejstvih in okoliščinah, ki so mu znane in so pomembne za delovno razmerje. Delavec mora osebno in vestno opravljati delo, za katero je sklenil pogodbo o zaposlitvi, v času in kraju, ki sta določena s pogodbo o zaposlitvi, upoštevajoč organizacijo dela in poslovanje pri delodajalcu. Kadar to zahtevajo nujne okoliščine, je delavec dolžan opravljati drugo delo, dodatno in nadurno delo. Delavec je dolžan upoštevati zahteve in navodila delodajalca in se permanentno izobraževati, usposabljati in izpopolnjevati. V času trajanja delovnega razmerja je delavec dolžan delodajalca obveščati o bistvenih okoliščinah, ki vplivajo ali bi lahko vplivale na izpolnjevanje pogodbenih in drugih obveznosti. Delavec ima dolžnost, da spoštuje in izvaja predpise o varnosti in zdravju pri delu in da delo opravlja pazljivo. Delavec ne sme škodovati poslovnim interesom delodajalca, zato se je dolžan vdržati ravnanj, ki delodajalcu materialno in moralno škodujejo in ravnaj, ki za delodajalca pomenijo ali bi lahko pomenile konkurenco. Delavec ščiti poslovne interese delodajalca tudi tako, da varuje njegove poslovne skrivnosti. ZDR omogoča, da delavec in delodajalec skleneta dogovor, na podlagi katerega se je delavec dolžan vzdržati opravljanja konkurečne dejavnosti tudi po prenehanju delovnega razmerja. Hrvaški zakonodajalec je obveznosti delavcev določil v Zakonu o radu. Med pravnima ureditvama ni bistvenih vsebinskih razlik.
Ključne besede: Delovno pravo, Zakon o delovnih razmerjih, obveznosti delavcev, Zakon o radu, opravljanje dela, navodila delodajalca, obveščanje delodajalca, poslovna skrivnost, prepoved konurence, izobraževanje.
Objavljeno: 14.09.2011; Ogledov: 4814; Prenosov: 372
.pdf Celotno besedilo (468,29 KB)

4.
VPLIV NOVELE ZPOmK-1A NA VEČJO UČINKOVITOST URADA ZA VARSTVO KONKURENCE
Simona Ojsteršek Turinek, 2012, diplomsko delo

Opis: Avtorica v nalogi obravnava delovanje Urada RS za varstvo konkurence. Varstvo konkurence je v našem pravnem redu urejeno v konkurenčnem pravu kot delu tržnega prava. Konkurenčno pravo urejata dva zakona; Zakon o varstvu konkurence ZVK in Zakon o preprečevanju omejevanja konkurence ZPOmK-1. Avtorica se v nalogi osredotoča predvsem na delo Urada v skladu z določili prve novele ZPOmK-1. Avtorica v nalogi ugotavlja, da je bilo delo Urada pred sprejetjem novele ZPOmK-1A izredno oteženo. Urad namreč do sprejetja prve novele ni imel pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov in tako ni mogel pridobiti podatkov s katerimi bi mnogokrat lahko dokazal kršitve konkurenčnih pravil. Nadalje je lahko le od sodišča zahteval izročitev kopij dokumentacije pomembne za njegovo delo, in tako ni mogel dostopati do podatkov, ki so jih zasegli drugi organi. Prav tako ni mogel sankcionirati fizičnih oseb, ki s podjetjem niso bile v zvezi, pa so kljub temu ovirale preiskavo pooblaščenih oseb Urada v podjetju, itd. S sprejetjem ZPOmK-1A je Urad pridobil pomembna pooblastila in pristojnosti za lažje oz. kakovostnejše opravljanje svojega dela. Avtorica se v nalogi podrobneje ukvarja s temi pooblastili in pristojnostmi.
Ključne besede: konkurenčno pravo, Urad za varstvo konkurence, osebni podatki, poslovna skrivnost, zaupni podatki, preiskava, program prizanesljivosti, globa
Objavljeno: 17.07.2012; Ogledov: 1628; Prenosov: 125
.pdf Celotno besedilo (641,08 KB)

5.
Pravni vidik obveščevalnih dejavnosti na ekonomskem področju : diplomsko delo univerzitetnega študija
Gorazd Bratuž, 2012, diplomsko delo

Opis: Obveščevalna dejavnost je v zadnjih letih doživela temeljito preobrazbo, saj ni več dostopna le državnim aparatom, temveč njena znanja izkoriščajo širše množice zunaj tega aparata. V dobi informacijske tehnologije in vse močnejše globalizacije se je obveščevalna dejavnost pojavila tudi na ekonomskem področju. Diplomsko delo obravnava del pravne ureditve obveščevalne dejavnosti na gospodarskem področju. Obravnava gospodarsko vohunstvo, ki je močno povezano s poslovnimi skrivnostmi. Tistega, ki izvaja gospodarsko vohunstvo zanimajo podatki, ki so poslovna skrivnost. Takšni podatki pomenijo za podjetje, ki z drugimi podjetji tekmuje na trgu primerjalno prednost in so zato izpostavljeni tveganju, da si jih bodo konkurenčna podjetja hotela prilastiti. V prvem delu diplomskega dela obravnavamo pojme, ki so temeljni za razumevanje področja gospodarskega vohunstva in poslovne skrivnosti. V drugem delu je obravnavana normativna ureditev poslovne skrivnosti v slovenskem pravnem prostoru. Obravnavana je ureditev od Ustave Republike Slovenije do najpomembnejših področnih zakonov, ki so na gospodarskem, kazenskem, civilnem in upravnem področju. Temeljni zakon, ki ureja področje poslovnih skrivnosti je Zakon o gospodarskih družbah. Pri posameznem zakonu smo poskušali izpostaviti slabosti ureditve, predlagani so tudi ukrepi, s katerimi naj podjetje preprečuje gospodarsko vohunstvo in kako naj ravna podjetje, ko je že bilo žrtev gospodarskega vohunstva in izdaje poslovnih skrivnosti.
Ključne besede: obveščevalna dejavnost, tajni podatki, poslovna skrivnost, gospodarsko vohunstvo, pravni vidik, diplomske naloge
Objavljeno: 11.07.2012; Ogledov: 1376; Prenosov: 201
.pdf Celotno besedilo (391,27 KB)

6.
Varovanje poslovnih skrivnosti v gospodarskih družbah : specialistièno delo
Vili Španinger, 2006, specialistično delo

Ključne besede: poslovna skrivnost, gospodarska družba, tajnost
Objavljeno: 04.06.2012; Ogledov: 1262; Prenosov: 98

7.
IZUM V DELOVNEM RAZMERJU IN PRAVICA DO NAGRADE
Jana Slakan, 2012, magistrsko delo

Opis: Nagrada za inovacijo mora biti vzpodbuda za inoviranje. V primerjavi s poslovno skrivnostjo so visoki stroški največja slabost patentiranja izuma, ki jih majhna in srednje velika podjetja težko zmorejo. Zakon o izumih iz delovnega razmerja določa obvezno nagrajevanje za izume ustvarjene v delovnem razmerju ter ureja druge pravice in obveznosti delodajalcev, ki izhajajo iz izumov, ustvarjenih v delovnem razmerju. Podrobnejše kriterije za odmero nagrade določa Pravilnik o nagradah za izume iz delovnega razmerja. Pravica do nagrade je odvisna od dejstva, ali gre za prosti ali službeni izum, ki ga Zakon o izumih iz delovnega razmerja opredeljuje kot neposredni službeni izum, ki je ustvarjen pri izpolnjevanju pogodbe o zaposlitvi, na izrecno zahtevo delodajalca ali pa na podlagi posebne pogodbe med delodajalcem in delavcem. V skladu z omenjenim zakonom je službeni izum tudi posredni službeni izum.
Ključne besede: patent, poslovna skrivnost, službeni izum, nagrada, delavec, delodajalec
Objavljeno: 06.02.2013; Ogledov: 2103; Prenosov: 318
URL Povezava na celotno besedilo

8.
Obveščevalna dejavnost na ekonomskem področju : magistrsko delo
Jernej Podgornik, 2013, magistrsko delo

Opis: Obveščevalna dejavnost na ekonomskem področju je v zadnjih dveh desetletjih postala temelj stabilnosti držav na eni in konkurenčnega napredka gospodarskih družb na drugi strani. Večina obveščevalnih aktivnosti na področju ekonomije in gospodarstva obsega legalne pristope pridobivanja in vrednotenja podatkov. Izjema je vohunjenje, ki je v gospodarstvu še vedno prisotno. Visoka stopnja tveganja in možnosti pravnih sankcij odtehta želja po hitrem doseganju gospodarske rasti in približevanju najbolj uspešnim konkurentom na trgu. V procesu globalizacije in bliskovitega razvoja novih tehnologij je postala skrb za varovanje poslovnih skrivnosti in tržnih prednosti težji zalogaj, kot kadarkoli prej. Obenem so se gospodarske družbe znašle v položaju, ko morajo svojo eksistenco graditi na stalnem razvoju in držanja koraka pred konkurenco. Spremljanje dejavnosti konkurenčnih družb, analiziranje njihovih razvojnih kapacitet, proizvodnih procesov in končnih produktov je ena ključnih nalog vsakega razvojno naravnanega podjetja. Potrebe po izvajanju temeljitih poizvedb o poslovanju konkurenčnih družb, preteklosti zaposlenih in njihovi lojalnosti, preverjanj skrbnosti poslovanja podjetij v primerih prevzemov in nakupov, tržnih študij in svetovalnih storitev so v tujini sprožile hiter razvoj zasebne obveščevalne dejavnosti. Na potrebe trga so odgovorile zasebne poizvedovalno-svetovalne agencije, ki so se v zadnjih dvajsetih letih pojavile predvsem v ZDA in Zahodni Evropi. V Sloveniji se sistemsko obravnavanje obveščevalne dejavnosti na ekonomskem področju še ni povsem prijelo, a majhnosti navkljub vprašanj gospodarske varnosti na račun obveščevalnega delovanja tujih akterjev ne gre zanemarjati. Razvita in izvozno naravnana domača podjetja se tega dobro zavedajo in tudi zaradi tega uspešno poslujejo. Razmere na trgu zahtevajo dodaten razvoj in vlaganja v celovitost varnostnih sistemov v podjetjih in spremljanje konkurence. Pri tem pa so v vseh vidikih obveščevalne dejavnosti na ekonomskem področju v Sloveniji še velike rezerve.
Ključne besede: gospodarstvo, obveščevalna dejavnost, ekonomska obveščevalna dejavnost, tajni podatki, poslovna skrivnost, gospodarsko vohunstvo, konkurenčno poizvedovanje, magistrska dela
Objavljeno: 04.09.2013; Ogledov: 1463; Prenosov: 226
.pdf Celotno besedilo (629,53 KB)

9.
PRIMERJALNO-PRAVNI PRIKAZ POGLAVITNIH ZNAČILNOSTI ZAŠČITE PATENTA IN VARTSVA POSLOVNE SKRIVNOSTI V SLOVENIJI, NA HRVAŠKEM IN V AVSTRIJI
Jerneja Kure Zupančič, 2014, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga v teoretičnem delu predstavlja primerjalno-pravni prikaz poglavitnih značilnosti zaščite patenta in varstva poslovne skrivnosti v Sloveniji, Avstriji in na Hrvaškem. Končna splošna ugotovitev predelane literature in virov je, da je na obeh področjih obravnavanih držav več podobnosti kot razlik. Obenem naloga predstavi tudi razmerje med področjema prava intelektualne lastnine / prava industrijske lastnine in konkurenčnega prava / prava nelojalne konkurence. Pravni teoretiki so različnega mnenja, vendar na splošno povezava med obema področjema obstaja. Sledi obravnava dileme, v kateri se ukvarjamo z vprašanjem, kateri mehanizem zaščite je boljši, patent ali poslovna skrivnost. Poudariti je potrebno, da ni mogoče določiti, kateri institut je primerneje uporabiti, saj je za vsak konkreten primer lahko boljši oziroma učinkovitejši drug mehanizem zaščite. Glede na situacijo mora vsak izumitelj pretehtati pozitivne in negativne strani zaščite in se nato odločiti za primernejšo zaščito oziroma varstvo. Na podlagi predelane teorije sledi praktično delo v obliki ankete; Patent ali poslovna skrivnost v slovenskih podjetjih. Z anketo želimo pridobiti čim več različnih podatkov, tako o inovativnosti podjetij, številu patentov, razlogov za odločitev za en ali drug mehanizem zaščite, ovirah in pozitivnih lastnostih patenta ali poslovne skrivnosti. Zanimali so nas tudi podatki o internih aktih, določbah v pogodbi o zaposlitvi in pogodbah o ne razkrivanju informacij, ki določajo varovanje poslovnih skrivnosti itd. Kljub slabi odzivnosti slovenskih podjetij vseeno lahko ugotovimo, da so rezultati primerljivi z že opravljeno, obsežnejšo raziskavo področja intelektualne lastnine v Sloveniji.
Ključne besede: Patent, poslovna skrivnost, industrijska lastnina, nelojalna konkurenca, Slovenija, Avstrija, Hrvaška.
Objavljeno: 21.07.2014; Ogledov: 1276; Prenosov: 224
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

10.
Varstvo poslovne skrivnosti v računovodskem podjetju
Ksenija Jevšinek, 2017, diplomsko delo

Opis: Najbolj učinkovita rešitev varovanja poslovne skrivnosti je, da smo vedno en korak pred izdajalcem poslovne skrivnosti. Podatki v obliki t. i. poslovne skrivnosti postajajo vse pomembnejši del premoženja družb, njihova varnost pa postaja vedno bolj kompleksna. Iskanje oblik varovanja je postopek, ki se zaradi razvoja in napredka tehnologije nikoli ne zaključi. Za razumevanje poslovne skrivnosti je treba proučiti, kaj sploh pomeni pojem poslovna skrivnost oziroma tajnost. V diplomskem projektu smo raziskovali načine zaščite poslovne skrivnosti v računovodskem podjetju. Za pridobitev ustreznih podatkov smo uporabili anketni vprašalnik, ki smo ga posredovali v reševanje izključno računovodskim podjetjem. Zanimalo nas je, kako se posvetijo varovanju poslovne skrivnosti in v kakšni meri imajo vzpostavljen sistem nadzora nad zaposlenimi. Zanimivo je, da se računovodska podjetja trudijo obvarovati poslovne skrivnosti, vendar ne v zadostni meri, kot bi to pričakovali.
Ključne besede: poslovna skrivnost, varstvo, računovodja, pravne podlage
Objavljeno: 10.11.2017; Ogledov: 746; Prenosov: 124
.pdf Celotno besedilo (1,28 MB)

Iskanje izvedeno v 0.11 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici