Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Temeljni računovodski izkazi predstavljajo informacije, ki jih organizacija pripravi kot končni rezultat. Te informacije nam predstavljajo izkaz stanja, izkaz poslovnega izida, izkaz denarnih tokov ter izkaz gibanja kapitala. Pripravljeni so na osnovi predpisov imenovanih Zakon o gospodarskih družbah, Slovenski računovodski standardi ter Mednarodni standardi računovodskega poročanja. Informacije, ki jih pripravimo s pomočjo računovodskih izkazov so ključnega pomena pri izbiri poslovanja z organizacijo. Razumevanje računovodskih izkazov je glavnega pomena, saj lahko le tako razumemo poslovanje organizacije. Razumevanje tako zahteva veliko znanja ter izkušenj. Izkazi pa niso namenjeni le poznavalcem računovodskih izkazov ampak tudi drugim zunanjim uporabnikom. Ti lahko do podatkov dostopajo preko tako imenovanega portala AJPES, kjer organizacije vsako poslovno leto objavijo letno poročilo. Iz vidika razumevanja izkazov so se oblikovale tako imenovane metafore ali prispodobe, s pomočjo katerih lahko na bolj enostaven način razložimo določen pomen nekega pojava. Gre za razlago besed tistim uporabnikom, ki niso tako vešči ali izobraženi na posameznem področju. Metafore so začeli raziskovati avtorji, ki imajo velikokrat tudi svoj pogled na določena stališča. Njihov namen je iskanje metafor, ki se pojavijo pri sestankih ali razpravah, v samih računovodskih izkazih in podobno. V empiričnem delu magistrskega dela smo raziskali uporabo metafor v računovodskih izkazih, s pomočjo anketnega vprašalnika. V vzorcu je bilo 69 udeležencev, ki smo jih naključno izbrali s pomočjo spleta. V raziskavi so sodelovali predvsem pripravljavci računovodskih izkazov. Na podlagi raziskave smo ugotovili, da se večina anketiranih v svoji karieri ni srečala s simbolom, metaforo ali prispodobo. Prav tako smo ugotovili, da o posamezni metafori ali simbolu pravilno sklepajo glede na povezanost z računovodskim izkazi.
Ključne besede: računovodski izkazi, bilanca stanja, poslovna uspešnost, denarna uspešnost, metafore
Objavljeno v DKUM: 28.06.2023; Ogledov: 487; Prenosov: 110
Celotno besedilo (2,92 MB)

Opis: Harmonizacija računovodstva in neposrednih davkov sta področji, katerima Evropska komisija posveča veliko pozornosti. EU je z sprejetjem 4. in 7. direktive ter MSP in kasneje MSRP naredila velik korak na področju računovodstva ter povezanosti znotraj EU. S tem so države članice postale bolj povezane, saj so bili njihovi temeljni računovodski izkazi lažje primerljivi. To pa je pripomoglo k obsežnejšemu meddrždavnemu poslovanju podjetij. Področje neposrednih davkov pa ni dohitevalo sprememb računovodstva, zaradi tega so države članice še vedno bile obdavčene dvojno. Zato je EU predlagala enotno davčno osnovo, ki pa ne pomeni enotne davčne stopnje. Države članice razmišljajo v smeri sprejetja skupne konsolidirane davčne osnove za davek od dohodka prvnih oseb in v ta namen je Evropska komisija pripravila predlog o sprejetju direktive Sveta o CCCTB. Dokončna odločitev v tej smeri je ostala v rokah držav članic, EU pa je do sedaj naredila vse, da je to področje čim bolj nazorno prikazala javnosti. Kakšna bo prihodnost na področju računovodstva in davkov, si lahko vsak drugače zamišlja, zagoto pa je, da se bo nadaljeval proces harmonizacije.
Ključne besede: poslovna bilanca stanja, davčna bilanca stanja, načelo povezanosti, Mednarodni standardi računovodskega poročanja, Slovenski računovodski standardi, neposredni davki, skupna konsolidirana davčna osnova za davek od dohodka pravnih oseb, harmonizacija, odvisnost.
Objavljeno v DKUM: 16.11.2011; Ogledov: 1911; Prenosov: 138
Celotno besedilo (462,09 KB)