Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Obvladovanje tveganj je zelo širok pojem, ki opredeljuje proces prepoznave, ocenitve, izbire metode za obvladovanje, ukrepanja in spremljanje ter konstanten nadzor na prepoznani tveganji, ter lahko predvidi nastanek pojavov, ki bi lahko imeli vpliv na podjetje in njegovo poslovanje. Zelo hiter razvoj tehnologije pripomore k še hitrejšemu nastajanju novih tveganj, ter krepitvi že obstoječih, zaradi česar so potrebe po upravljalcih tveganj vse večje, podjetja po svetu pa v to področje namenjajo vedno večja sredstva. Pandemija covid-19 je tista, ki je sam proces obvladovanja tveganj precej spremenila, hkrati pa še povečala pomembnost upravljanja tveganj (ang. risk management) za podjetja. Predvsem zaradi hitre širitve covida-19 po svetu so podjetja in države morale sprejeti različne ukrepe za zajezitev širjenja virusa, hkrati pa so bili za obstoj podjetij sprejeti različni ukrepi, ki bi jim pomagali kljub šoku preživeti in ohraniti svoj način poslovanja. Po svetu je tako bilo olajšano pridobivanje kreditov za podjetja, dan je bil odlog plačila obresti in podobno. Zagotovo je covid-19 pripomogel k temu, da se podjetja zavedajo pomembnosti obvladovanja tveganj, hkrati pa, da morajo biti čim bolj dinamična in prilagodljiva, saj je le to v današnjem hitro spreminjajočem se svetu ključno za obstanek na trgu nasploh, še posebej pa v primeru šokov, ki jih lahko povzročijo krize. V prihodnosti bodo podjetja zagotovo bistveno več pozornosti posvečala obvladovanju zunanjih tveganj, bodo bolj dinamična, uporabljale se bodo nove tehnologije, za katere se je izkazalo, da lahko bistveno olajšajo delovanje podjetja, pričakuje se tudi večja povezanost med oddelki v podjetju in tudi druge spremembe. Našteto je v jedru dela podrobno predstavljeno. Znotraj dela je predstavljena tudi raziskava, izvedena na skoraj 500 slovenskih nefinančnih podjetjih, glede njihovega pristopa k obvladovanju tveganj. Podatki so bili pridobljeni s pomočjo telefonske ankete v več tisoč podjetjih, vpliv covida-19 na poslovanje slovenskih podjetij glede na način obvladovanja tveganj pa bo prikazan in opisan v samem delu.
Ključne besede: covid-19, obvladovanje tveganj, nefinančna podjetja, poslovanje podjetij.
Objavljeno v DKUM: 13.04.2022; Ogledov: 1167; Prenosov: 281
Celotno besedilo (2,75 MB)

Opis: Gospodarska kriza, ki se je v letu 2007 z zlomom nepremičninskega trga pričela v Združenih državah Amerike, se je preko finančnih tržišč razširila v realno gospodarstvo ter se relativno hitro razširila v Evropo in druge dele sveta. Zaradi vse tesnejšega sodelovanja in soodvisnosti med posameznimi državami, kar je posledica internacionalizacije podjetij in globalizacije svetovnega gospodarstva, so krizo občutila praktično vsa svetovna gospodarstva in Slovenija ni bila izjema. Slovensko gospodarstvo je majhno in zaradi tega v veliki meri odvisno od izvoza. Gospodarska kriza je na slovensko gospodarstvo najmočneje vplivala preko mednarodne menjave in z upadom povpraševanja na najpomembnejših izvoznih tržiščih. Tržna diverzifikacija, oziroma strategija širjenja podjetja preko meja lastne države na različna tuja tržišča, predstavlja enega izmed možnih ukrepov za omilitev vplivov gospodarske krize na poslovanje podjetja. Z diverzificiranjem svojih izvoznih tržišč podjetja zmanjšujejo tveganja odvisnosti od posameznega tržišča. Magistrsko delo obravnava vpliv gospodarske krize na slovensko gospodarstvo in poslovanje slovenskih podjetij ter ugotavlja pomembnost strategije tržne diverzifikacije, ki predstavlja enega izmed možnih ukrepov izhoda iz krize. Magistrsko delo je razdeljeno na dva dela. V teoretičnem delu so predstavljena nekatera pomembnejša izhodišča, na katerih temelji raziskava: zgoščen pregled gospodarskih kriz s podrobnejšo predstavitvijo svetovne gospodarske krize v letu 2008, predstavitev internacionalizacije poslovanja podjetij in strategij rasti podjetij. V delu smo v nadaljevanju podrobneje obravnavali poslovanje slovenskih podjetij v obdobju krize, njihovo izvozno usmerjenost in odvisnost od posameznih izvoznih tržišč. V empiričnem delu naloge smo na vzorcu izbranih podjetij opazovali poslovanje podjetij v obdobju pred krizo, v obdobju trajanja le-te ter v obdobju po krizi. Ugotavljali smo pomembnost tržne diverzifikacije ter njen vpliv na opazovana podjetja v obdobju krize. Rezultati raziskave, podobno kot uradni statistični podatki, dokazujejo, da so slovenska podjetja v veliki meri odvisna od tržišč, ki so jim geografsko in kulturno blizu. To so predvsem tržišča držav Evropske unije in držav na ozemlju bivše Jugoslavije. Struktura izvoza opazovanih podjetij se tudi v obdobju trajanja krize ter v obdobju po krizi ni bistveno spremenila. Kljub temu da rezultati raziskave potrjujejo, da tržna diverzifikacija predstavlja enega izmed ključnih ukrepov podjetij za izhod iz krize, pa le-ta v preteklosti ni bistveno vplivala na izvozna tržišča slovenskih podjetij.
Ključne besede: svetovna gospodarska kriza, internacionalizacija poslovanja, strategije rasti, strategija tržne diverzifikacije, Slovenija, poslovanje slovenskih podjetij
Objavljeno v DKUM: 04.08.2016; Ogledov: 1402; Prenosov: 234
Celotno besedilo (2,60 MB)

Opis: V magistrskem delu smo preučevali vpliv plačilne nediscipline na poslovanje malih in srednje velikih podjetij v Sloveniji v letu 2014. Ta skupina podjetij opravlja v poslovnem okolju zelo pomembno vlogo na področju gospodarske rasti in zaposlovanja. Zaradi svoje majhnosti so velikokrat v podrejenem položaju in se zato dodatno soočajo s številnimi ovirami. Od leta 2008 pa se tako kot drugi gospodarski subjekti soočajo s poostrenimi gospodarskimi razmerami, ki dodatno vplivajo na poslabšanje finančnega stanja. Z namenom preučevanja trenutnega stanja smo v začetku leta 2015 izvedli raziskavo, ki smo jo opravili na izbranem vzorcu v Sloveniji registriranih MSP ob koncu leta 2014. Z raziskavo smo preverjali eno temeljno hipotezo in pet podhipotez. Z analizo rezultatov raziskave smo postavljeno hipotezo H1 ‒ več kot 50 % anketiranih MSP v Sloveniji kot temeljno oviro pri poslovanju v času gospodarske krize navaja plačilno nedisciplino ‒ potrdili. V okvirju preverjanja podhipotez smo ugotovili, da je obremenjenost podjetji s plačilno nedisciplino ista ne glede na velikost podjetja in starost podjetja, pomemben dejavnik pa predstavlja dejavnost, v katerem podjetje deluje. Podjetja, ki delujejo v gradbeništvu, so bila plačilni nedisciplini bolj izpostavljena. Dodatno smo v okvirju potrjevanja podhipotez ugotovili, da vrsta ovire pri poslovanju in uspešnost poslovanja podjetja v zadnjih 12 mesecih nista povezana in da tudi izbrani viri financiranja podjetja niso povezani z uspešnostjo poslovanja v zadnjih 12 mesecih. Z izvedeno raziskavo smo analizirali stanje v MSP v Sloveniji v letu 2014, ugotavljali, na katerih področjih so imela ta podjetja največje težave in analizirali, kako velik je bil njihov vpliv. V magistrskem delu smo predstavili tudi rezultate podobnih raziskav iz preteklih let, kar nam je omogočilo primerjavo tudi s predkriznim obdobjem.
Ključne besede: poslovanje podjetij, MSP, ovire pri poslovanju, finančna kriza
Objavljeno v DKUM: 29.03.2016; Ogledov: 2303; Prenosov: 250
Celotno besedilo (1,25 MB)

Opis: V literaturi lahko zasledimo mnogo definicij družbene odgovornosti. Vsem definicijam je skupno, da družbeno odgovorno poslovanje pripomore k izboljšanju blaginje celotne družbe, pri čemer podjetja upoštevajo njegove notranje in zunanje deležnike ter lastne interese. Skozi zgodovino so se spreminjali ne samo definicije, temveč tudi koncepti in modeli družbene odgovornosti. Med najbolj znanimi so koncept trojnega izida, tridelni in štirifazni model družbene odgovornosti organizacij ter Carrollova piramida, ki smo jo v empiričnem delu diplomskega seminarja aplicirali na primeru multinacionalnega podjetja. Med modele družbene odgovornosti uvrščamo tudi sodobno piramido družbene odgovornosti, ki predstavlja nadgradnjo Carrollove piramide. Podjetja svojo družbeno odgovornost vključujejo na številna področja njihovega poslovanja. Področja družbeno odgovornih aktivnosti podjetja so odnos do zaposlenih, odnos do naravnega okolja, odnos do kupcev in dobaviteljev, odnos do lokalne skupnosti in t. i. pravična trgovina. Spoznali smo, da podjetja pri svojem družbeno odgovornem poslovanju sledijo dvem ključnim motivom, in sicer moralnemu motivu, kjer podjetja poleg ustvarjanja dobička ustvarjajo dodatno vrednost za družbo kot celoto in ekonomskemu motivu, ki za podjetje pomeni večji ugled, lojalnost in zaželenost. Koristi, ki jih podjetja omenjajo po uvedbi družbene odgovornosti v svoje poslovanje, so hitrejša pridobitev kakovostnih kadrov, zvestoba kupcev in poslovnih partnerjev, boljši ugled podjetja, krepitev blagovne znamke, dobri odnosi z lokalno skupnostjo in državo, prepoznavanje potreb strank, večja privlačnost za investitorje ter konkurenčna prednost. Za spodbujanje družbene odgovornosti v Sloveniji, Evropski uniji in v svetu delujejo številne organizacije. Cilj teh organizacij je spodbujati vključevanje družbene odgovornosti v poslovanje podjetij. Te organizacije se zavedajo, da družbeno odgovorno ravnanje in zagotavljanje trajnostnega razvoja pozitivno vpliva na celotno družbo. V nadaljevanju diplomskega seminarja smo opredelili termin trajnostnega razvoja, ki je tesno povezan z načeli družbene odgovornosti. Preprosta definicija trajnostnega razvoja pravi, da mora sedanja družba poskrbeti, da današnja rast ne bo ogrozila možnosti rasti bodočih generacij. V empiričnem delu diplomskega seminarja smo predstavili dve multinacionalni podjetji, in sicer domače multinacionalno podjetja Krka d.d. ter tuje multinacionalno podjetje Coca-Cola Hellenic. Ti podjetji smo si izbrali zato, ker sodelujeta v mednarodnem poslovanju, hkrati pa gre za zelo prepoznavni podjetji. Njuno družbeno odgovornost ter zavzemanje za trajnostni razvoj smo prikazali z notranjimi in zunanjimi dejavniki. Glavna ugotovitev našega diplomskega seminarja izhaja iz spoznanja, da vključevanje podjetja v mednarodno poslovanje prinaša mnogo prednosti, hkrati pa prinaša tudi mnogo obveznosti in zahteva čas. Med prednostmi lahko izpostavimo večjo rast in razvoj podjetja, višjo dobičkonosnost, doseganje ekonomije obsega in višjo produktivnost. Družbeno odgovorno poslovanje pa podjetjem prinaša še kako pomembno konkurenčno prednost, ki zagotavlja trajnostni razvoj družbe.
Ključne besede: družbena odgovornost podjetij, trajnostni razvoj, mednarodno poslovanje, Coca-Cola Hellenic, Krka d.d.
Objavljeno v DKUM: 29.10.2013; Ogledov: 5509; Prenosov: 786
Celotno besedilo (609,95 KB)

Ključne besede: mednarodno podjetje, globalizacija, uspešnost poslovanja, kultura, medkulturna komunikacija, narod, združevanje, združitve podjetij, povezanost, pogajanje, poslovna pogajanja, pregledi, management, vodenje, koncerni, predstava, kultura podjetja, mednarodno poslovanje, poslovno sodelovanje, joint venture, korporacije, izvršba, združenja
Objavljeno v DKUM: 01.06.2012; Ogledov: 3039; Prenosov: 77
Povezava na celotno besedilo