Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Stres na delovnem mestu predstavlja resen problem tako z vidika posameznika kot organizacije. Pri pregledu literature smo s pomočjo sekundarnih virov definirali vrste stresa, poiskali najpogostejše simptome in podrobneje opisali vzroke stresa na delovnem mestu, kot so nepošten odnos in pritisk vodstva, nezadostno število virov in časa, prevelika in zahtevna delovna obremenitev, neustrezno plačilo in konflikt med vlogami. Proučili smo poglavitne posledice stresa na delovnem mestu na ravni posameznika in organizacije ter načine spopadanja s stresom. V raziskovalnem delu smo s pomočjo teoretičnih izhodišč preverjali prisotnost stresa na delovnem mestu, njegove ključne dejavnike ter simptome, metode in tehnike obvladovanja stresa posameznika in organizacije. V namen raziskave smo izvedli anketo med zaposlenimi iz različnih organizacij, analiza rezultatov pa je pokazala, v kolikšni meri udeleženci doživljajo stres na delovnem mestu. Razlike med doživljanjem stresa in spolom ter povezanosti med doseženo stopnjo izobrazbe in doživljanjem stresa nismo potrdili zaradi neenakomerne zastopanosti anketirancev. Na podlagi rezultatov smo tudi ugotovili najpogostejše simptome, ki se pojavljajo med udeleženci, prav tako načine, ki pripomorejo k zmanjševanju stresa na ravni posameznika in organizacije. K temu smo podali še različna priporočila in ukrepe, ki so podrobneje opisani v nadaljevanju.
Ključne besede: stres na delovnem mestu, vrste stresa, vzroki in simptomi stresa na delovnem mestu, posledice stresa na delovnem mestu, premagovanje stresa na delovnem mestu
Objavljeno v DKUM: 15.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 130
Celotno besedilo (2,11 MB)

Opis: Uvod: Stres je odziv telesa na obremenitev in lahko povzroči številne spremembe v telesu in vedenju posameznika. Na delovnem mestu se stres pojavi, ko so zahteve delovnega mesta večje od sposobnosti zaposlenega in ta tem zahtevam ni več kos. Stres v zdravstveni negi pomembno vpliva na kakovost življenja zaposlenih in zmanjšuje kakovost zdravstvene oskrbe. Metode: V teoretičnem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela. V empiričnem delu raziskave smo anketirali zaposlene v zdravstveni negi na internem in kirurškem oddelku ene izmed slovenskih bolnišnic. Namen zaključnega dela je raziskati situacije, ki med zaposlenimi v zdravstveni negi povzročajo stres. Cilji zaključnega dela so ugotoviti, katere situacije stres med zaposlenimi v zdravstveni negi najpogosteje povzročajo in kakšne so posledice. Rezultati: V raziskavi je sodelovalo 14 zaposlenih v zdravstveni negi na internem in 26 zaposlenih v zdravstveni negi na kirurškem oddelku ene izmed slovenskih bolnišnic. Ugotovili smo, da anketirani med najpogostejše dejavnike stresa uvrščajo nezadostno število zaposlenih (PV = 4,45) in preobremenjenost (PV = 4,13), kot najbolj pogoste posledice stresa pa prepoznajo premalo časa, posvečenega telesni vadbi (PV = 1,95) in nepravilno prehranjevanje (PV = 2,08). Zaključek: Raziskovanje stresnih situacij na delovnem mestu v zdravstveni negi je ključnega pomena za celovito razumevanje problema in s tem povečanje zadovoljstva zaposlenih, izboljšanje pogojev dela ter zagotavljanje kar najboljše oskrbe pacientov.
Ključne besede: stres na delovnem mestu, posledice stresa, spoprijemanje s stresom, zdravstvena nega
Objavljeno v DKUM: 21.06.2024; Ogledov: 205; Prenosov: 154
Celotno besedilo (1,24 MB)

Opis: Stres je v 21. stoletju neizogiben na vsakem koraku. V teoretičnem delu diplomske naloge smo obravnavali stres, ki ima ogromno opredelitev. Ena izmed opredelitev je, da je stres fiziološki ali psihološki odziv na notranje ali zunanje stresorje. Spoznali smo, da obstaja ogromno vrst stresa, nekatere so lahko pozitivne in druge negativne. Posameznik gre čez tristopenjski proces, skozi katerega gre v bistvu telo, da se prilagodi stresorju, imenovan prilagoditveni sindrom. Spoznali smo, da se dejavniki delijo na tiste, ki pozvročajo stres na delovnem okolju in tiste izven njega. O stresu lahko sodimo po različnih simptomih, ki jih vidimo in ocenjujemo na podlagi reakcij in posledic. Posledice stresa se kažejo na ravni posameznika in organizacije. Ugotovili smo, da pri posamezniku obstajajo fizični, vedenjski, čustveni in kognitivni simptomi. Prišli smo do spoznanja, da je ključno obvladovanje stresa s strategijami, tehnikami in metodami, katerih namen je zmanjšati raven stresa v življenju posameznika. Pomembno je tudi preprečevanje delovnega stresa, saj s tem organizacija zmanjša tako zdravstvena tveganja za posameznike kot tudi stroške same organizacije. V empiričnem delu smo izmerili stopnjo stresa pri izbranih skupinah zaposlenih v organizaciji »x« in si pri analizi pomagali z literaturo iz teoretičnega dela. Prišli smo do naslednjih ugotovitev: v podjetju »x« sta najpogostejša vzroka za stres časovni pritisk in preobremenjenost, zaposleni v podjetju »x« doživljajo visoko stopnjo stresa, moški doživljajo višjo stopnjo stresa kot ženske, podjetje »x« nima razvitega sistemskega preprečevanja in obvladovanja stresa ter najpogostejši posledici visoke stopnje stresa v podjetju »x« sta težko pridobivanje novega osebja in odpoved zaposlenih. Priporočila podjetju »x« za zmanjševanje stresa so uvedba delavnic in programov, vključevanje zaposlenih v strateško odločanje, pravična razdelitev nalog, redna izobraževanja o obvladovanju stresa ter teambuildingi idr.
Ključne besede: stres na delovnem mestu, stresorji, simptomi stresa, posledice stresa, preprečevanje in obvladovanje stresa
Objavljeno v DKUM: 12.10.2022; Ogledov: 806; Prenosov: 308
Celotno besedilo (800,66 KB)

Opis: Obravnavali smo stres na delovnem mestu v izbranem podjetju v gorenjski regiji. Zaposleni se s stresom na delovnem mestu vsakodnevno soočajo, kar v današnjem času predstavlja velik izziv za uspešno poslovanje podjetja. V teoretičnem delu smo se s pregledom literature seznanili s pojmom stresa na delovnem mestu. V nadaljevanju smo predstavili vrste in vzroke stresa na delovnem mestu. Obravnavali smo tudi posledice stresa na delovnem mestu, tako na ravni posameznika, kot na ravni organizacije. V empiričnem delu smo s pomočjo anketnega vprašalnika ugotavljali prisotnost stresa na delovnem mestu v izbranem podjetju. Poleg tega nas je zanimalo ali obstaja povezava med stopnjo izobrazbe zaposlenih in občutkom stresa na delovnem mestu ter povezanost delovne dobe z občutkom stresa na delovnem mestu. Sodelujoče v raziskavi smo spraševali po vzrokih, simptomih in posledicah, ki jih občutijo zaradi stresa na delovnem mestu. Ob koncu smo na osnovi empiričnega dela odgovorili na zastavljena raziskovalna vprašanja in preverili naše hipoteze ter navedli nekaj priporočil za zmanjšanje stresa na delovnem mestu, ki bi koristila tako delavcem kot delodajalcem. S pomočjo raziskave smo ugotovili, da se večina zaposlenih vsaj občasno srečuje s stresom na delovnem mestu. Stres jim povzroča predvsem podaljševanje delovnega časa zaradi povečanega obsega dela, prav tako pa veliko vlogo pri stresnih trenutkih igra premajhen zaslužek in pretirana delovna obremenitev. Ti odgovori so bili z naše strani deloma pričakovani, saj se v podjetju pogosto dogaja, da morajo proizvodni delavci podaljševati delovni čas zaradi povečane količine naročil, režijski delavci pa zaradi pomanjkanja kadra na nekaterih področjih. Hkrati smo s postavljenimi hipotezami želeli ugotoviti, ali na občutek stresa na delovnem mestu vpliva stopnja izobrazbe, dolžina delovne dobe, povečan obseg dela in čas, ki si ga zaposleni vzamejo zase. Potrdili smo le eno hipotezo, in sicer da na občutek stresa na delovnem mestu vpliva podaljševanje delovnika zaradi povečanega obsega dela, menimo pa, da bi ob večjem številu anketirancev lahko potrdili še katero od postavljenih hipotez. Menimo, da bi s povečanjem plač, predvsem proizvodnim delavcem, pridobili večjo pripadnost delavcev podjetju. Prav tako bi bili zaposleni bolj zadovoljni in večkrat pripravljeni narediti kakšno naduro, ki jih sedaj opravljajo z odporom ali pa slabo voljo. Med režijskimi delavci bi se stres pri delu lahko zmanjšal z zaposlitvijo dodatnega kadra, ki bi pripomogel k večji kvaliteti opravljenega dela, hkrati pa bi vsi lahko delali bolj razbremenjeno in produktivno. Podjetje bi lahko poskusilo tudi z uvedbo delavnic na temo stresa, kjer bi zaposlene podučili o temi in jih seznanili z načini spopadanja s stresom na delovnem mestu. Vsekakor je to mogoče le v primeru, ko so tudi zaposleni željni sprememb in novega znanja, saj je v primeru, ko zaposleni niso pripravljeni nič storiti za izboljšanje stanja, ves trud zaman.
Ključne besede: stres, stres na delovnem mestu, vrste stresa na delovnem mestu, vzroki stresa na delovnem mestu, posledice stresa na delovnem mestu
Objavljeno v DKUM: 02.04.2019; Ogledov: 1445; Prenosov: 299
Celotno besedilo (1,17 MB)

Opis: Zaradi stalne izpostavljenosti stresorjem tako na delovnem mestu kot izven njega je pozornost, ki jo delodajalci in sami zaposleni namenijo izboljšanju počutja ter na ta način zmanjšanju stresa, izredno pomembna. Izboljšanje fizičnega in psihičnega počutja posameznika zavira razvoj bolezni in nenazadnje povečuje produktivnost na delovnem mestu. Skrb delodajalcev za omogočanje pridobivanja znanja za obvladovanje stresa, ki predstavlja orodje za zdravo in manj stresno življenje, je pomemben korak k bolj zdravi družbi. V diplomskem projektu raziskujemo, kaj je stres, vrste stresa, kateri dejavniki ga povzročajo, kakšne so posledice stresa. Posebej nas zanima premagovanje stresa na ravni posameznika in na ravni organizacije. V teoretičnem delu diplomskega projekta stres opredeljujemo kot pojav, ki se v današnji družbi pogosto pojavlja tako v zasebnem življenju kot na delovnem mestu. Sama izpostavljenost stresu ni nič nenavadnega in je za napredek nujno potrebna. Problem nastane, ko se pojavijo zdravstvene težave, ki v najslabšem primeru ogrožajo posameznikovo življenje. Daljša izpostavljenost stresu poleg zdravstvenih težav vpliva na posameznikovo produktivnost, dovzetnost za napake, vedenje itd. tako v zasebnem življenju kot v organizaciji, kjer je posameznik zaposlen. Izpostavljenost stresu večjega števila zaposlenih lahko pomeni znatno povečanje stroškov za organizacijo, zato je pomembno poznavanje načinov za spopadanje s stresom na ravni posameznika in na ravni organizacije. V empiričnem smo na podlagi raziskave ugotovili, da so zaposleni v Podjetju X izpostavljeni stresu. V delu vprašalnika, namenjenemu ugotavljanju izpostavljenosti stresu, je bila večina odgovorov nad povprečjem. Najbolj pogosti dejavniki, ki povzročajo stres zaposlenim, so pomanjkljivo založena trgovina ter slaba organiziranost dela. Ti dejavniki povzročajo posledice, kot so slabe prehranjevalne navade in občutek, da so pod pritiskom. Večina zaposlenih se s stresom sooča s preventivnimi ukrepi, kot so določitev prednostnih nalog ter pogled na obremenitev kot izziv. V primeru, da se znajdejo v stresni situaciji, pa ne uporabljajo sprostitvenih tehnik. Na podlagi teh ugotovitev predlagamo managementu podjetja sistematično in načrtno zmanjšanje stresorjev z ukrepi, kot so team-building in prenovitev komunikacijskega načrta, upoštevajoč reorganizacijo poslovanja.
Ključne besede: stres, stres na delovnem mestu, premagovanje stresa, načini premagovanja stresa, posledice stresa
Objavljeno v DKUM: 08.11.2018; Ogledov: 1550; Prenosov: 275
Celotno besedilo (839,61 KB)