1. Vpliv stresa na tiho odhajanje zaposlenih v organizaciji xRobert Šket, 2025, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi preučujemo problematiko stresa na delovnem mestu in ugotavljamo njegovo povezavo s pojavom tihega odhajanja zaposlenih. Stres je eden največjih in najpomembnejših izzivov sodobnega delovnega okolja. Stres vpliva tako na posameznike, kot na organizacije. Izvori stresa so tako izven delovnega okolja, kakor v njem. Dejavniki v delovnem okolju, ki zaposlenim povzročajo stres vplivajo na motivacijo zaposlenih, poveča se tveganje za različne zdravstvene težave, izgorelost itd. V organizaciji se lahko pojavi tudi tiho odhajanje zaposlenih. Negativne posledice stresa se kažejo tudi na upadu produktivnosti in uspešnosti organizacije. Glavni cilj naše raziskave je bil ugotoviti, ali stres vpliva na tiho odhajanje zaposlenih v izbrani organizaciji.
V teoretičnem delu magistrske naloge predstavljamo koncept stresa, različne vrste stresa, simptome stresa in njegove posledice. Stres povzročajo različni dejavniki, ki jih glede na mesto izvora delimo na stresorje v delovnem okolju (neugodne delovne razmere, slabi odnosi s sodelavci in nadrejenimi, odgovornost za druge zaposlene, časovni pritiski in preobremenjenost idr.) in stresorje izven delovnega okolja. Poznamo številne simptome stresa, tako čustvene, kot fizične, vedenjske in psihološke. Stres povzroča številne negativne posledice za zaposlene in organizacijo, kot so zmanjšana produktivnost, slabše duševno in fizično zdravje zaposlenih, višja fluktuacija in zmanjšanje uspešnosti organizacije. Da bi preprečili te negativne posledice stresa je pomembno, da posamezniki in organizacije izvajajo ukrepe za premagovanje in obvladovanje stresa. Gre za ukrepe, povezane z zdravim življenjskim slogom zaposlenih (zdrava prehrana, telesna dejavnost, joga, meditacija, odsotnost kajenja in psihoaktivnih snovi idr.), kakor tudi za ukrepe, ki se neposredno nanašajo na oblikovanje delovnih mest (preoblikovanje dela, uvedba fleksibilnega delovnega časa, kroženje itd.). Nadalje smo predstavili koncept tihega odhajanja zaposlenih (ang. quiet quitting), ki postaja v organizacijah vse pogostejše. Gre za vedenje, ko zaposleni opravljajo le nujne delovne naloge, da obdržijo zaposlitev. Vzroki za tiho odhajanje so različni: prenizke plače, slabe možnosti za razvoj kariere in napredovanje, nepravično ocenjevanje, slabo delovno okolje idr.. Tiho odhajanje prinaša višjo fluktuacijo zaposlenih, zmanjšano pripadnost zaposlenih organizaciji, znižuje produktivnost in uspešnost organizacije.
V empiričnem delu smo preučevali zaznavanje stresa, izvore in posledice stresa, ukrepe za premagovanje stresa ter prisotnost tihega odhajanja med zaposlenimi v organizaciji X. Rezultati raziskave so pokazali, da zaposleni v izbrani organizaciji doživljajo stres zaradi dela, ki ga opravljajo. Ob tem kot najpogostejše stresorje navajajo preobremenjenost, časovne pritiske in težke delovne razmere. Zaposleni kot najpogostejše posledice, ki jih občutijo navajajo čustvenost, občutek utrujenosti, izčrpanosti in izgorelosti ter živčnost in napetost. Za premagovanje stresa zaposleni največkrat določijo prioriteto delovnih nalog, poiščejo pomoč sodelavca ter si vzamejo kratek odmor. Po drugi strani pa kot ukrepe, ki jih najpogosteje izvaja organizacija navajajo spodbujanje sodelovanja med zaposlenimi, spodbujanje zdravega načina življenja ter omogočanje sodelovanja pri izboljšavah delovnega okolja in organizacije dela. Prav tako smo ugotovili, da je tiho odhajanje zaposlenih v izbrani organizaciji prisotno in da stres vpliva na pojav tihega odhajanja zaposlenih. Za zmanjšanje obeh negativnih dejavnikov bi bilo smiselno izvesti razbremenitev zaposlenih s preoblikovanjem delovnih mest in zaposlitvijo dodatnega kadra.
Ključne besede: stres, stresorji, posledice stresa, tiho odhajanje, javne organizacije
Objavljeno v DKUM: 14.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 7
 Celotno besedilo (2,43 MB) |
2. Stres na delovnem mestu in njegove posledice na ravni organizacijeKristina Momčilov, 2024, diplomsko delo Opis: Stres na delovnem mestu predstavlja resen problem tako z vidika posameznika kot organizacije. Pri pregledu literature smo s pomočjo sekundarnih virov definirali vrste stresa, poiskali najpogostejše simptome in podrobneje opisali vzroke stresa na delovnem mestu, kot so nepošten odnos in pritisk vodstva, nezadostno število virov in časa, prevelika in zahtevna delovna obremenitev, neustrezno plačilo in konflikt med vlogami. Proučili smo poglavitne posledice stresa na delovnem mestu na ravni posameznika in organizacije ter načine spopadanja s stresom.
V raziskovalnem delu smo s pomočjo teoretičnih izhodišč preverjali prisotnost stresa na delovnem mestu, njegove ključne dejavnike ter simptome, metode in tehnike obvladovanja stresa posameznika in organizacije. V namen raziskave smo izvedli anketo med zaposlenimi iz različnih organizacij, analiza rezultatov pa je pokazala, v kolikšni meri udeleženci doživljajo stres na delovnem mestu. Razlike med doživljanjem stresa in spolom ter povezanosti med doseženo stopnjo izobrazbe in doživljanjem stresa nismo potrdili zaradi neenakomerne zastopanosti anketirancev. Na podlagi rezultatov smo tudi ugotovili najpogostejše simptome, ki se pojavljajo med udeleženci, prav tako načine, ki pripomorejo k zmanjševanju stresa na ravni posameznika in organizacije. K temu smo podali še različna priporočila in ukrepe, ki so podrobneje opisani v nadaljevanju.
Ključne besede: stres na delovnem mestu, vrste stresa, vzroki in simptomi stresa na delovnem mestu, posledice stresa na delovnem mestu, premagovanje stresa na delovnem mestu
Objavljeno v DKUM: 15.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 90
Celotno besedilo (2,11 MB) |
3. Vpliv dejavnikov stresa na delovnem mestu in zavzetost zaposlenih v podjetju xMaja Gorišek, 2024, magistrsko delo Opis: S stresom se vsakdo izmed nas srečuje tako v svojem zasebnem življenju kot tudi na delovnem mestu. Stres različno doživljamo in ima na vsakega izmed nas drugačen vpliv. Zato je vedno bolj aktualna tema današnjega časa ravno stres na delovnem mestu in zavzetost zaposlenih.
V teoretičnem delu magistrskega dela je obravnavana opredelitev stresa, njegovi simptomi in posledice. Predstavljeni so načini premagovanja stresa tako pri posamezniku kot tudi na ravni organizacije. Obenem je predstavljena tudi zavzetost zaposlenih in možnosti za povečanje le-te.
V empiričnem delu magistrskega dela je obravnavana analiza stresa in zavzetosti v izbranem podjetju, ki ponuja možnost vpogleda v dejansko stanje iz teoretičnih izhodišč. S pomočjo rezultatov anketnega vprašalnika v izbranem podjetju smo spoznali, v kolikšni meri njihovi zaposleni občutijo stres na delovnem mestu. Poleg tega smo spoznali njihove najpogostejše posledice stresa in v kolikšni meri so pri zaposlenih prisotne. Ugotovili smo, kateri dejavniki stresa na delovnem mestu so v izbranem podjetju najbolj pogosti in katere metode premagovanja stresa so pri zaposlenih najbolj priljubljene. Spoznali smo tudi, kako so zaposleni ocenili svojo zavzetost organizaciji.
Rezultati empiričnega dela so nam ponudili vpogled v analizo stresa in zavzetosti. Z njimi smo zadane hipoteze sprejeli ali ovrgli. Spoznali smo, da moški ne doživljajo stresa statistično značilno bolj od žensk, da obstaja delna negativna korelacija med stresom in zavzetostjo na delovnem mestu ter da skoraj polovica starejših zaposlenih premaguje stres z redno fizično aktivnostjo. Prav tako smo spoznali, da slaba organizacija dela povzroča stres na delovnem mestu.
Ključne besede: stres na delovnem mestu, vzroki in posledice stresa, načini premagovanja stresa, zavzetost zaposlenih
Objavljeno v DKUM: 16.07.2024; Ogledov: 177; Prenosov: 109
Celotno besedilo (2,88 MB) |
4. Stres na delovnem mestu in spoprijemanje s stresnimi situacijami v zdravstveni negiInes Medved, 2024, magistrsko delo Opis: Uvod: Stres je odziv telesa na obremenitev in lahko povzroči številne spremembe v telesu in vedenju posameznika. Na delovnem mestu se stres pojavi, ko so zahteve delovnega mesta večje od sposobnosti zaposlenega in ta tem zahtevam ni več kos. Stres v zdravstveni negi pomembno vpliva na kakovost življenja zaposlenih in zmanjšuje kakovost zdravstvene oskrbe.
Metode: V teoretičnem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela. V empiričnem delu raziskave smo anketirali zaposlene v zdravstveni negi na internem in kirurškem oddelku ene izmed slovenskih bolnišnic. Namen zaključnega dela je raziskati situacije, ki med zaposlenimi v zdravstveni negi povzročajo stres. Cilji zaključnega dela so ugotoviti, katere situacije stres med zaposlenimi v zdravstveni negi najpogosteje povzročajo in kakšne so posledice.
Rezultati: V raziskavi je sodelovalo 14 zaposlenih v zdravstveni negi na internem in 26 zaposlenih v zdravstveni negi na kirurškem oddelku ene izmed slovenskih bolnišnic. Ugotovili smo, da anketirani med najpogostejše dejavnike stresa uvrščajo nezadostno število zaposlenih (PV = 4,45) in preobremenjenost (PV = 4,13), kot najbolj pogoste posledice stresa pa prepoznajo premalo časa, posvečenega telesni vadbi (PV = 1,95) in nepravilno prehranjevanje (PV = 2,08).
Zaključek: Raziskovanje stresnih situacij na delovnem mestu v zdravstveni negi je ključnega pomena za celovito razumevanje problema in s tem povečanje zadovoljstva zaposlenih, izboljšanje pogojev dela ter zagotavljanje kar najboljše oskrbe pacientov.
Ključne besede: stres na delovnem mestu, posledice stresa, spoprijemanje s stresom, zdravstvena nega
Objavljeno v DKUM: 21.06.2024; Ogledov: 205; Prenosov: 126
Celotno besedilo (1,24 MB) |
5. Vpliv stresa na delovnem mestu natakarjaEma Blaznik, 2024, diplomsko delo Opis: Namen diplomskega dela je bil ugotoviti, kakšen je vpliv stresa na delovnem mestu natakarja oziroma natakarice. V teoretičnem delu je predstavljeno, kaj sploh je stres, kateri so viri stresa, znaki, posledice in kakšno je spopadanje z njim. Sledijo opis in razlaga stresa na delovnem mestu, viri, znaki in posledice ter načini, kako se spopadati s takšno vrsto stresa. Na koncu teoretičnega dela smo se osredotočili na stres, ki ga doživljajo zaposleni v poklicu natakarja oziroma natakarice, in prav tako na vire, znake in posledice stresa pri njih. Pri teoretičnem delu smo uporabili metodo deskripcije in kompilacije.
V raziskovalnem delu diplomskega dela pa je raziskan izključno stres na delovnem mestu natakarja oziroma natakarice. Z anketo smo pridobili odgovore o vplivu stresa na natakarje in natakarice. Ugotovili smo, da so zaposleni v povprečju občasno (od dva- do trikrat tedensko) pod vplivom stresa. Vir stresa, ki najmočneje vpliva na njih, je premalo spoštovanja. Najpogostejši opaženi znaki stresa so nepotrpežljivost, razdražljivost in slaba volja. Kot posledica stresa se najpogosteje pojavijo spremembe razpoloženja. Pri spopadanju s stresom se jih največ odloči za pogovor s prijateljem oziroma prijateljico.
Ključne besede: stres, stres na delovnem mestu natakarja, natakar in natakarica, vzroki stresa, posledice stresa
Objavljeno v DKUM: 03.06.2024; Ogledov: 108; Prenosov: 39
Celotno besedilo (1,36 MB) |
6. Stres in obvladovanje stresa pri zaposlenih v izbranem podjetjuJaka Zdovc, 2022, diplomsko delo Opis: S stresom se srečujemo tako v vsakodnevnih izzivih kot na delovnem mestu. V okviru diplomskega dela smo predstavili stres kot odziv, ki ga doživi človek ob spremembah, ki se pojavijo v okolju, v katerem deluje. Na posameznika lahko ima pozitivne ali negativne učinke, pomembno pa je, da vsaka oseba poskrbi, da so slednji izraženi v najmanjši možni meri. Vsak posameznik se na različne situacije odzove drugače, kljub temu pa so simptomi stresa v večini primerov podobni. Simptomi lahko čez čas prerastejo v posledice, kar vpliva tako na zdravje posameznika kot na rezultate in odnose znotraj organizacije, v kateri oseba deluje. Stres lahko izvira tako iz zunanjega okolja kot notranjega okolja podjetja, zato je pomembno, da pravočasno prepoznamo, kje je težava, in jo nato na pravilni način tudi odpravimo. V diplomskem delu opisujemo različne individualne tehnike obvladovanja stresa kot tudi tehnike obvladovanja na ravni organizacije, ki v veliki meri pripomorejo k zmanjšanju ravni stresa in posledično boljšemu počutju ter večji produktivnosti. V drugem delu diplomskega dela smo podatke, ki smo jih pridobili v teoretičnem delu, preverili tudi na izbranem podjetju. S pridobljenimi informacijami, ki smo jih zbrali v prvem delu, smo lahko v empiričnem delu določili raven stresa pri zaposlenih v anketiranem podjetju.
Ključne besede: stres, posledice stresa, stresorji, delovno okolje, premagovanje stresa
Objavljeno v DKUM: 19.10.2022; Ogledov: 811; Prenosov: 228
Celotno besedilo (2,17 MB) |
7. Merjenje stresa pri zaposlenih v organizaciji "x"Eva Štefančič, 2022, diplomsko delo Opis: Stres je v 21. stoletju neizogiben na vsakem koraku. V teoretičnem delu diplomske naloge smo obravnavali stres, ki ima ogromno opredelitev. Ena izmed opredelitev je, da je stres fiziološki ali psihološki odziv na notranje ali zunanje stresorje. Spoznali smo, da obstaja ogromno vrst stresa, nekatere so lahko pozitivne in druge negativne. Posameznik gre čez tristopenjski proces, skozi katerega gre v bistvu telo, da se prilagodi stresorju, imenovan prilagoditveni sindrom. Spoznali smo, da se dejavniki delijo na tiste, ki pozvročajo stres na delovnem okolju in tiste izven njega. O stresu lahko sodimo po različnih simptomih, ki jih vidimo in ocenjujemo na podlagi reakcij in posledic. Posledice stresa se kažejo na ravni posameznika in organizacije. Ugotovili smo, da pri posamezniku obstajajo fizični, vedenjski, čustveni in kognitivni simptomi. Prišli smo do spoznanja, da je ključno obvladovanje stresa s strategijami, tehnikami in metodami, katerih namen je zmanjšati raven stresa v življenju posameznika. Pomembno je tudi preprečevanje delovnega stresa, saj s tem organizacija zmanjša tako zdravstvena tveganja za posameznike kot tudi stroške same organizacije. V empiričnem delu smo izmerili stopnjo stresa pri izbranih skupinah zaposlenih v organizaciji »x« in si pri analizi pomagali z literaturo iz teoretičnega dela. Prišli smo do naslednjih ugotovitev: v podjetju »x« sta najpogostejša vzroka za stres časovni pritisk in preobremenjenost, zaposleni v podjetju »x« doživljajo visoko stopnjo stresa, moški doživljajo višjo stopnjo stresa kot ženske, podjetje »x« nima razvitega sistemskega preprečevanja in obvladovanja stresa ter najpogostejši posledici visoke stopnje stresa v podjetju »x« sta težko pridobivanje novega osebja in odpoved zaposlenih. Priporočila podjetju »x« za zmanjševanje stresa so uvedba delavnic in programov, vključevanje zaposlenih v strateško odločanje, pravična razdelitev nalog, redna izobraževanja o obvladovanju stresa ter teambuildingi idr.
Ključne besede: stres na delovnem mestu, stresorji, simptomi stresa, posledice stresa, preprečevanje in obvladovanje stresa
Objavljeno v DKUM: 12.10.2022; Ogledov: 806; Prenosov: 294
Celotno besedilo (800,66 KB) |
8. Stres in zavzetost zaposlenih na delovnem mestu v podjetju Ecotip d. o. o.Sara Rozman, 2022, magistrsko delo Opis: Predmet magistrske naloge je preučevanje stresa in zavzetosti zaposlenih na delovnem mestu. Zaposleni so v podjetju pomemben člen, da podjetje lahko deluje. Zato je preučevanje stresa in posledično zavzetosti izrednega pomena za podjetje. Stres je dejavnik, s katerim se soočamo vsak dan. Ker pa je stres tihi ubijalec, je pomembno, da prepoznamo stres in se zavedamo njegovih posledic. Poznamo več vrst stresa, ki ima različne izvore. Toda ne glede na vrsto stresa lahko opazimo simptome in kasneje tudi posledice na psihološki, fizični in vedenjski ravni.
Najtežje je prepoznati posledice in simptome stresa na psihološki ravni, ki je tudi najbolj nevarna, saj se hitro znajdemo v začaranem krogu, iz katerega ne moremo. Zato je pomembno, da kot posamezniki prakticiramo razne individualne tehnike, ki so predstavljene v magistrski nalogi. S pomočjo teh tehnik se lažje soočamo s stresom ter ga tudi premagujemo. Stres pa ne vpliva samo na posameznika, ampak tudi na podjetje, v katerem so zaposleni posamezniki, ki se soočajo s stresom. Zaradi stresa so zaposleni velikokrat bolniško odsotni, kar vpliva na absentizem, odsotnost kadra in posledično delavnost in dobičkonosnost podjetij.
V magistrski nalogi smo predstavili tudi strategije, kako lahko podjetje pripomore k zmanjšanju stresa pri svojih zaposlenih. Pregledali smo tudi, kako stres vpliva na zavzetost ter kakšne vrste zavzetosti sploh poznamo in kako jo merimo. Dejansko stanje poznavanja in dojemanja stresa, uporabe individualnih tehnik in strategij ter zavzetost zaposlenih smo preverili tudi v slovenskem podjetju Ecotip d. o. o. Svoje delo smo zato razdelili na teoretični in empirični del.
V teoretičnem delu smo pojasnili definicijo, vrste stresa, simptome in posledice stresa. Osredotočili smo se tudi na individualne tehnike premagovanje stresa in vrste strategij, ki jih lahko prakticirajo podjetja. Predstavili smo še zavzetost, vrste zavzetosti in merjenje zavzetosti. V empiričnem delu smo preverili, kako se s stresom in zavzetostjo soočajo v podjetju Ecotip d. o. o. Posredovan jim je bil anketni vprašalnik na temo stresa in zavzetosti. Oblikovali smo si šest hipotez, ki smo jih prek analize rezultatov anketnega vprašalnika tudi potrdili ali zavrgli.
Ugotovili smo, da so zaposleni v podjetju Ecotip d. o. o. pod stresom zaradi preobremenjenosti dela. Da bi se lažje soočali s stresom, zaposleni uporabljajo individualne tehnike; predvsem je v ospredju je telesna aktivnost, ki jo zelo pogosto izvajajo kot tehniko premagovanja stresa. Tudi podjetje se trudi zmanjšati stres svojih zaposlenih z raznimi strategijami, kot je na primer dvig organizacijske klime. Posledica tega se kaže v tem, da kljub temu, da so zaposleni pod stresom, to ne vpliva na njihovo delovno zavzetost.
Rezultati empiričnega dela dokazujejo, da je uporaba strategij za zmanjšanje stresa zaposlenih pozitivno vplivala na zaposlene, saj na zavzetost zaposlenih v podjetju Ecotip d. o. o. stres še ne vpliva. Zahvala za to gre izvajanju individualnih tehnik in strategij. Zato je preučevanje stresa in razvijanje strategij pomembna dejavnost podjetja, da dvigne zavzetost svojih zaposlenih.
Ključne besede: Stres, posledice stresa, strategije, premagovanje stresa, zavzetost zaposlenih.
Objavljeno v DKUM: 11.04.2022; Ogledov: 1428; Prenosov: 280
Celotno besedilo (2,69 MB) |
9. Stres in premagovanje stresa zaposlenih v izbranem podjetjuBlaž Pešić, 2020, diplomsko delo Opis: Dandanes je življenje s stresom postalo nekaj vsakdanjega, saj se je že vsakdo v življenju soočil s stresom. V teoretičnem delu diplomskega projekta smo povzeli stres kot občutek, ki nastane zaradi spreminjanja okolja, kateremu se moramo prilagajati. Spoznali smo, da se stres deli na več vrst, katere pa ni nujno, da so negativne. Ugotovili smo, da obstajajo tri faze stresa, ki se imenujejo tristopenjski model. Posameznik lahko ima hude posledice s tkivnimi okvarami, v kolikor doseže zadnjo fazo, t. i. faza izčrpanosti oz. izgorelosti. Pri posamezniku se najprej pojavijo simptomi, ki se kasneje spremenijo v posledice stresa. Simptomi in posledice pa ne nastopajo samo na ravneh posameznika, ampak tudi na ravni organizacije. Od posameznika je odvisno, kako ga posledice prizadanejo, vendar pa lahko posameznikove posledice vplivajo na delovanje celotne organizacije. Dodatno smo ugotovili, da se dejavniki stresa prav tako razlikujejo glede na izvor, in sicer ločimo dejavnike na delovnem mestu in izven njega. Ugotovili smo, kako prepoznati stres in njegov vpliv na posameznika in na organizacijo, vendar je stres potrebno prepoznati in pravilno ukrepati za njegovo odpravo. Tako smo spoznali, da obstajajo individualne metode in metode na ravni organizacije za premagovanje stresa. V drugem, praktičnem delu diplomskega projekta, smo raziskano teorijo preverili v izbranem Podjetju X. S pridobljeno teorijo iz prvega dela diplomskega projekta, smo imeli zadosti informacij za določitev stopnje stresa v proučevanem podjetju.
Ključne besede: stres, faze stresa, vrste stresa, posledice stresa, premagovanje stresa
Objavljeno v DKUM: 24.11.2020; Ogledov: 1234; Prenosov: 432
Celotno besedilo (816,97 KB) |
10. Stres in izgorelost pri delu v podjetju KM inštalacije, d.o.o.Alenka Gračnar, 2020, magistrsko delo Opis: S stresom se srečujemo v zasebnem in poklicnem življenju, ki lahko nastane kot posledica našega nenehnega prilagajanja na stalno spreminjajoče se okolje. Pogosto zasledimo pojmovanje stresa kot bolezen moderne dobe.
Pri izdelavi magistrske naloge smo najprej pregledali obstoječo literaturo o obravnavani temi in v teoretičnem delu opisali pojme stres, vrste stresa in druge s stresom povezane pojave, kot so absentizem, prezentizem, fluktuacija, izgorevanje ter usklajevanje poklicnega in družinskega življenja. Ugotovili smo, da stres predstavlja telesno, duševno in vedenjsko reakcijo posameznika, ki se skuša prilagoditi zunanjim ter notranjim stresorjem. Ti stresorji se lahko pojavijo v ali izven delovnega okolja. Pomembno je, da prepoznamo simptome stresa in jih poskušamo obvladati oziroma premagati. Ukrepe za obvladovanje oziroma premagovanje stresa lahko izvajamo tako na ravni posameznika kakor tudi na organizacijski ravni z uvedbo raznih strategij ali programov za premagovanje stresa. V primeru, da simptomov ne prepoznamo, da je stresnih stanj preveč oziroma kadar so stresne situacije prepogoste, premočne ali trajajo predolgo, lahko to vodi do razvoja različnih zdravstvenih težav, ki jih lahko občutimo kot fiziološke, psihološke ali vedenjske posledice stresa. Stres lahko preide tudi v izgorelost, ki smo jo prav tako predstavili.
V empiričnem delu smo se ukvarjali z zaznavanjem stresa in izgorelosti zaposlenih v podjetju KM inštalacije.
Cilj magistrske naloge je bil ugotoviti stanje na področju stresa in izgorelosti v obravnavanem podjetju ter ugotoviti ali obstajajo razlike glede na demografske značilnosti anketirancev.
Ključne besede: Stres, izgorelost, dejavniki stresa, simptomi in posledice stresa, načini premagovanja stresa
Objavljeno v DKUM: 18.08.2020; Ogledov: 1470; Prenosov: 297
Celotno besedilo (1,89 MB) |
