1. Mobing v podjetju xPetra Luskovec, 2024, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je na kratko predstavljen pojem mobing, njegovi vzroki in posledice v delovnem okolju. Raziskava je namenjena ugotavljanju pomena mobinga, ključnih vzrokov za nastanek pojava in posledic, ki jih pojav povzroča posamezniku, organizaciji in drugim, ki vanj niso neposredno vpleteni. Mobing ali trpinčenje na delovnem mestu je dalj časa trajajoče in ponavljajoče se dejanje v nekem delovnem okolju s strani posameznika ali skupine nad žrtvijo. Pojav mobinga povzroči hude psihične in zdravstvene težave, ki so dalj časa trajajoče ali celo doživljenjske. Z raziskavo smo ugotavljali, kako dobro je pojem mobing prepoznan med zaposlenimi v podjetju X.
Ključne besede: mobing, bullying, počutje na delovnem mestu, medsebojni odnosi, posledice mobinga, konflikt
Objavljeno v DKUM: 13.06.2024; Ogledov: 134; Prenosov: 28
 Celotno besedilo (629,52 KB) |
2. PREPREČEVANJE MOBINGA V DELOVNEM OKOLJUMartina Fekonja, 2014, magistrsko delo Opis: Mobing je vedenje, ki je za delovno okolje nedopustno in postaja vse aktualnejše. V magistrskem delu smo podrobneje opisali vrste, dejanja in oblike mobinga. Pojasnili smo tudi posamezne faze, simptome in motive za nastanek mobinga. Žrtev in izvajalec mobinga je lahko vsakdo, ne glede na spol, starost, izobrazbo, delo in hierarhični nivo v organizaciji. Obstajajo pa psihološke značilnosti o najpogostejših izvršilcih in žrtvah mobinga.
Posledice mobinga občuti žrtev, prav tako pa tudi okolica. Pokažejo se v slabih medsebojnih odnosih, nizki učinkovitosti, nezadovoljstvu zaposlenih, zdravstvenih težavah itd. Zakon o delovnih razmerjih določa, da je mobing v delovnem okolju prepovedan, v primeru pojava ga ustrezno sankcioniramo. Pojav mobinga ni pokazatelj slabe organizacije, lahko je tudi prednost in priložnost za izboljšanje, da se zaposleni med seboj povežejo in naučijo medsebojnega spoštovanja.
Problem mobinga v delovnem okolju se da rešiti, vendar je lahko reševanje dolgotrajno. Za reševanje mobinga v organizaciji je potrebno imeti kader z ustreznim znanjem in pristopom. Organizacije bi se morale truditi, da bi mobing že preventivno preprečevale. O mobingu bi bilo potrebno podrobneje ozaveščati javnost in zaposlene. S strategijami preprečevanja mobinga, osebnimi obrambnimi strategijami, neformalnimi in formalnimi ukrepi in internim pravilnikom o prepovedi mobinga bi lahko preprečili pojav problema mobinga v organizaciji.
Velikokrat se zgodi tudi to, da si zaposleni ne upajo razkriti, da so žrtve mobinga, saj se bojijo, da bi to za njih imelo negativne posledice. Komunikacija in dobri odnosi med zaposlenimi sta ključna dejavnika, s katerima lahko že vnaprej preprečimo mobing.
Ključne besede: mobing, delovno okolje, žrtve mobinga, izvršilci mobinga, posledice mobinga, preprečevanje mobinga.
Ključne besede: mobing, delovno okolje, žrtve mobinga, izvršilci mobinga, posledice mobinga, preprečevanje mobinga.
Objavljeno v DKUM: 18.11.2014; Ogledov: 2454; Prenosov: 360
Celotno besedilo (1,02 MB) |
3. MOBING ZAPOSLENIH V REPUBLIKI SLOVENIJIMateja Hrnčič, 2011, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava problem mobinga zaposlenih v Republiki Sloveniji. Mobing z drugimi besedami imenujemo trpinčenje na delovnem mestu. Poleg uvoda in sklepa vsebuje še osem poglavij. V drugem poglavju so pojasnjeni nekateri osnovni pojmi, ki so povezani z mobingom. Sicer niso ključnega pomena, vendar je priporočljivo, da so najprej razčiščeni ti pojmi. Sledijo različne definicije in opredelitve mobinga. Vsak pojav ima svoj vzrok. Zato sledi naslednje poglavje, ki opredeljuje različne vzroke za nastanek mobinga, od organizacije in načina dela do socialnega in moralnega položaja posameznika. Seznanili smo se tudi z različnimi vrstami mobinga, in sicer glede na to, kdo je tisti, ki povzroča mobing (vertikalni in horizontalni mobing), poznamo pa tudi več oblik mobinga (bullying, bossing, mobing in staffing). Glede na to, da pri kaznivih dejanjih obstaja vedno nek profil žrtve in storilca, smo raziskali, kakšna sta profila žrtve in storilca pri mobingu. Vsakim negativnim dejanjem po navadi sledijo posledice. V našem primeru so to posledice za žrtev, ki so najpomembnejše in posledice za sodelavce, organizacijo in družbo. V tem poglavju smo opredelili še rehabilitacijo žrtve. Zelo pomembna tema pri mobingu je tudi njegovo preprečevanje in ustrezni preventivni ukrepi, ki je bila razdelana v naslednjem poglavju. V zadnjem poglavju pa smo navedli pravne predpise v Slovenji in ugotovitve različnih strokovnjakov. In ker je Slovenija od leta 2004 polnopravna članica Evropske unije, pravna ureditev mobinga v Sloveniji upošteva mednarodne akte, ki določajo diskriminacijo zaposlenih v zvezi z mobingom. Tako so v tem poglavju navedeni in opisani vsi mednarodni akti. Da pa bodo nekatere teoretične tematike, ki so povezane z mobingom, bolj jasne, smo pod priloge uvrstili še intervju ga. Helene Turk, ki ima pisarno za mobing in primer mobing dnevnika.
Ključne besede: Mobing zaposlenih, trpinčenje na delovnem mestu, vrste in oblike mobinga, vzroki in posledice mobinga, preprečevanje mobinga, pravni predpisi v Sloveniji in Evropski uniji, mobing dnevnik, intervju.
Objavljeno v DKUM: 27.10.2011; Ogledov: 4944; Prenosov: 806
Celotno besedilo (476,91 KB) |
4. KONFLIKTI - NEGATIVNI UČINKI V ORGANIZACIJIMarija Miškulin, 2009, diplomsko delo Opis: Delovno organizacijo sestavljajo med ostalim tudi ljudje, ki so zaradi delovne obveznosti prisiljeni vsakodnevno sodelovati ter se soočati. Glede na to, da v delovni organizaciji preživimo večji del vsakdanjika, je neizogibno, da se pojavijo konflikti. Konfliktne situacije spodbujajo spremembe, nove zamisli in ideje, sicer pa ignorirani in nerazrešeni konflikti lahko imajo pogubne posledice za organizacijo, zaradi česa je naloga vseh udeleženih v konfliktu ter vodij, da se čimprej soočajo z njimi. S konflikti se je smotrno soočati že ob samem nastanku oziroma ko jih zaznamo in prepoznamo, saj se bomo tako izognili morebitnemu razvitju mobinga. Za uspešno razrešitev konfliktov je potrebno poznati vzroke ter načine reševanja in obvladovanja konfliktov. Nezadovoljstvo zaposlenih, okrnjena in otežena komunikacija, absenteizem, fluktuacija, zmanjšanje učinkovitosti in produktivnosti, upadanje motiviranosti in lojalnosti organizaciji so nekateri od stroškov, ki jih povzročajo neobvladani konflikti in posledično mobing. Vzroke za mobing največkrat najdemo v organizaciji dela (nejasna navodila, premalo zaposlenih, visoka odgovornost in nizka možnost odločanja, podcenjevanje sposobnosti in dela zaposlenih). Vsaka delovna organizacija, ki želi biti uspešna in konkurenčna na trgu in se zaveda prednosti in slabosti konfliktnih situacij ter pomembnosti človeškega kapitala, se bo zavzemala za izboljšanje delovnih pogojev ter za pristne in zdrave medsebojne odnose. Zavedala se bo dejstva, da vlaganja v pozitivno klimo ter v pristne odnose je bolj donosno kot ingnorirani in neobvladani konflikti. Zaradi tega je smotrno, da se managerji odločajo za izobraževanje vodilnega kadra glede pravilnega ravnanja v primeru konfliktov in mobinga.
Ključne besede: konflikt, organizacijski konflikt, vertikalni konflikt, horizontalni konflikti, ravnanje s konflikti, reševanje konfliktov, posledice konfliktov, pozitivni učinki konfliktov, negativni učinki konfliktov, mobing, posledice mobinga
Objavljeno v DKUM: 25.11.2009; Ogledov: 3864; Prenosov: 882
Celotno besedilo (267,94 KB) |
