| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
DEJAVNIKI IN INDIVIDUALNE TER ORGANIZACIJSKE POSLEDICE KAJENJA
Jožica Mesarič, 2009, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi obravnavamo dejavnike, ki vplivajo na začetek kajenja, proučujemo stanje kajenja na različnih skupinah raziskovancev in jih primerjamo z drugimi raziskavami. Z raziskavo smo spremljali učinke zdravstvenovzgojnega programa Vzgoja za nekajenje. Z delom proučujemo motive za kajenje v povezavi z različnimi vidiki vedenj in stališč, ugotavljamo pozitivne in negativne vplive zakona o omejevanju kajenja in vzporejamo njegov vpliv v različnih skupinah kadilcev in bivših kadilcev na individualnem in organizacijskem nivoju. V teoretičnem delu podajamo spoznanja in raziskave različnih avtorjev, ki nam služijo za primerjavo in vpogled v področje vpliva kajenja na zdravje in posledice, ki jih zaradi kajenja čutijo posamezniki in družba. Raziskave opozarjajo na problem škodljivosti in posledice, ki se pokažejo s časovnim zamikom in zaradi trenda kajenja pri mladostnikih — zniževanje let začetka kajenja. Zaradi kajenja pričakujemo vedno večje probleme. V empirično raziskavo smo vključili štiri skupine različnih opazovancev in oblikovali pet različnih ocenjevalnih vprašalnikov. Za starše, katerih otroci vstopajo v program vzgoja za nekajenje, da vidimo, če potrjujejo potrebnost programa. Napravili smo posnetek stanja glede kajenja, da bi proučili problem pasivnega kajenja in ugotavljali, kaj bi motiviralo kadilce, da bi opustili kajenje. Učinke in potek zdravstvenovzgojnega dela smo ugotavljali z vidika treh udeleženih skupin, in sicer z mnenji učiteljev, katerih učenci so bili vključeni v delavnice, preverjali smo učinke pri učencih, ki so bili vključeni v projekt in upoštevali smo tudi mnenja staršev. Pri odraslih kadilcih smo proučevali motive za kajenje, ugotavljali povezavo med izobrazbo, začetkom kajenja, razlogi za opuščanje, zavedanjem škodljivih posledic in uspešnostjo v zasebnem in poklicnem življenju. Primerjali smo različna stališča in vedenja kadilcev in bivših kadilcev med seboj in ugotavljali spremembe po uvedbi zakona o omejevanju tobačnih izdelkov. Dokazali smo, da starši podpirajo pogovor o kajenju in da se pomembnost veča s starostjo njihovih otrok. Ugotovili smo, da je delež staršev kadilcev takšen kot v drugih študijah. Dokazali smo, da starši pogosto razmišljajo o opustitvi kajenja in da pripisujejo bolezni ključni pomen, ki bi jih motivirala za opuščanje kajenja. Pri mladostnikih, ki so bilo vključeni v zdravstvenovzgojni program smo ugotovili, da 78,6 % učencev, ki so stari 13 let, še ni pokadilo nobene cigarete, kar je bolje kot v drugih študijah. 3 % učencev kadi več kot dvajset cigaret na dan. Glede razmišljanja o kajenju v bodoče smo dobili podatek, da 5,3 % učencev meni, da bodo kadili, ko bodo v srednji šoli, kar je veliko nižji odstotek, kot so dejanski podatki o kajenju v srednjih šolah. Ugotovili smo velik vpliv vrstnikov na začetek kajenja in da med njimi ne poteka izmenjava informacij o škodljivosti kajenja. Pri odraslih kadilcih smo ugotovili, da jih največ kadi zaradi zmanjšanja napetosti, posebno pri tistih, ki pokadijo večje število cigaret, in povečanja prijetnih občutkov in da so le-ti manj zaskrbljeni za svoje zdravje. Ugotovili smo, da na opuščanje kajenja vpliva biološka starost bolj kot leta kajenja, kar morda sovpada s pojavom bolezni in da nižja kot je izobrazba, večji je delež kajenja. Kadilci, ki so zaskrbljeni za svoje zdravje bolj pogosto razmišljajo, da bi opustili kajenje. Ugotovili smo, da zaradi zakona o prepovedi kajenja v zaprtih javnih in delovnih prostorih polovica kadilcev kadi enako, da jih je 10 % opustilo kajenje, ostali pa so zmanjšali število pokajenih cigaret. Potrdili smo, da je med kajenjem in doživljanjem nesreče oziroma neuspešnosti povezava, kar nakazuje, da je kajenje nadomestek oziroma pomoč v nesrečnem in neuspešnem življenju.
Ključne besede: dejavniki, posledice kajenja, zdravstvena vzgoja, učenci, starši, učitelji, kadilci
Objavljeno: 07.08.2009; Ogledov: 3962; Prenosov: 361
.pdf Celotno besedilo (1,77 MB)

2.
Kajenje med šolskimi otroki
Borut Panič, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili dejavnike, ki vplivajo na začetek kajenja med otroki, namen preventivnih programov za preprečevanje kajenja v osnovnih šolah ter zdravstveno-vzgojno delo medicinske sestre pri šolskem otroku z vidika kajenja. Namen raziskave je bil ugotoviti razširjenost kajenja med šolskimi otroki. Metodologija raziskovanja. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji. Podatke smo pridobili s pomočjo delno strukturiranega anketnega vprašalnika, ki je vseboval 16 vprašanj zaprtega in odprtega tipa. Raziskovalni vzorec je zajemal osnovnošolce od šestega do devetega razreda. Rezultati raziskave. Ugotovili smo, da se mladi zavedajo škodljivosti kajenja, vendar jih kljub temu določen odstotek poseže po cigareti in tudi redno kadi. Najpogosteje jim prvo cigareto ponudijo prijatelji, kar nedvomno potrjuje vpliv vrstniških skupin na začetek kajenja med šolskimi otroki. O škodljivosti kajenja otroke najpogosteje poučijo starši in pedagoški delavci. Razprava in sklep. Iz raziskave je razvidno, da so osnovnošolci dobro poučeni o zdravstvenih posledicah kajenja. Šola kot izobraževalna institucija ima pomembno vlogo pri preprečevanju zgodnjega začetka kajenja šolskih otrok. Menimo, da bi bilo v program zdravstveno - vzgojnega izobraževanja nujno uvesti učinkovito sodelovanje šol ter zdravstvenih ustanov, kar po našem mnenju ni v zadostni meri zastopano. Vzajemno delo bi nedvomno prineslo boljše rezultate pri preprečevanju kajenja med mladostniki.
Ključne besede: Ključne besede: kajenje, šolski otroci, zdravstvene posledice kajenja, preventiva, medicinska sestra, zdravstvena vzgoja.
Objavljeno: 06.01.2012; Ogledov: 2402; Prenosov: 280
.pdf Celotno besedilo (630,99 KB)

3.
4.
Osveščenost dijakov o škodljivosti kajenja
Matej Cigut, 2012, diplomsko delo

Opis: V današnjem svetu je najpogostejša odvisnost ravno kajenje. Ljudje se ne zavedamo več, kako pomembno in nenadomestljivo je naše zdravje. Premalo se govori in opozarja na hude posledice kajenja, na kadilca in na ljudi, ki so v bližini. Glavni namen diplomskega dela je bil, raziskati ali so dijaki Srednje zdravstvene šole dovolj osveščeni o posledicah kajenja. Metodologija raziskovanja. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji. Za zbiranje podatkov smo uporabili anketni vprašalnik, ki je vseboval 14 vprašanj, zaprtega in odprtega tipa. Raziskovalni vzorec je zajemal dijake od prvega do četrtega letnika. Rezultati raziskave. Ugotovili smo, da se dijaki v veliki meri zavedajo posledic kajenja, vendar kljub temu posegajo po cigaretah. Kot najpogostejši vzrok za začetek kajenja so navedli, da so začeli kaditi iz radovednosti in naključja. Najpogostejše posledice katerih se zavedajo so pljučni rak, srčno žilne bolezni in kronična obstruktivna pljučna bolezen KOPB. Največ informacij pa so glede škodljivosti kajenja dobili od učiteljev pri posameznih predmetih. Sklep. Raziskava nam je pokazala, da se dijaki kljub temu, da kadijo, zavedajo posledic kajenja. Glede na to, da je raziskovalna skupina zajemala dijake srednje šole, ki izobražuje zdravstvene delavce, so rezultati glede samega osveščanja o škodljivosti kajenja pričakovani, kajti največ informacij so dijaki dobili od učiteljev, ki so prav tako zdravstveni delavci.
Ključne besede: kajenje, zdravstvene posledice kajenja, mladostnik, starši, šola, zdravstveni delavci.
Objavljeno: 29.10.2012; Ogledov: 1231; Prenosov: 301
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

5.
OSVEŠČENOST MLADOSTNIKOV O NEVARNOSTIH KAJENJA
Špela Štumfl, 2013, diplomsko delo

Opis: Kajenje je med ljudmi prisotno že več tisočletij. Skozi zgodovino se je tobačni dim uveljavljal kot simbol elegance in moči, danes pa se obravnava kot odvisnost in predstavlja enega največjih dejavnikov tveganja za razvoj bolezenskih stanj in smrti pri vseh starostnih skupinah, zato je potrebna preventiva z zdravstveno vzgojo že v otroškem in mladostniškem obdobju, za katero morajo poskrbeti starši s pomočjo zaposlenih v vzgojno-izobraževalnih in zdravstvenih inštitucijah ali se zavzemati za zdrav način življenja. Raziskovana metodologija: Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji, kot raziskovalni instrument smo uporabili anketni vprašalnik, ki je vseboval 23 vprašanj zaprtega tipa. Raziskovalni vzorec je zajemal dijake srednjih šol. Namen raziskave je bil ugotoviti osveščenost mladostnikov o nevarnostih aktivnega in pasivnega kajenja ter seznanjenost z možnostmi in iskanjem pomoči pri odvajanju od kajenja. Rezultati raziskave: Ugotovili smo, da so mladostniki dobro obveščeni o posledicah aktivnega in pasivnega kajenja ter o načinih iskanja pomoči. Rak dihal in ustne votline je za dijake še vedno najpogostejša posledica kajenja. O kroničnih pljučnih boleznih, ki jih povzročata tako aktivno kot pasivno kajenje, pa so dijaki še vedno premalo poučeni. Kar polovica anketiranih dijakov je poznala telefonsko številko, kamor lahko pokliče po pomoč, vendar jih večina ocenjuje, da pomoči pri opustitvi kajenja ne bi potrebovala, saj bi odvisnost uspela premagati sama. Razprava in sklep: Iz raziskave je razvidno, da so mladostniki dobro informirani o posledicah kajenja. Čeprav se posledic zavedajo, kljub temu kadijo. Ker se odnos do kajenja prične že v otroškem obdobju, je potrebna zgodnja preventiva s strani osnovnih in srednjih šol, ki kot izobraževalna institucija skrbijo za vzgojo in izobrazbo svojih učencev in dijakov, kot s strani zdravstva in zdravstvenih delavcev, ki z zdravstvenovzgojnimi programi izvajajo ukrepe za preprečevanje kajenja med otroki, mladostniki in njihovimi starši.
Ključne besede: Kajenje, odvisnost, mladostnik, zdravstvene posledice kajenja, vloga medicinske sestre, ukrepi preprečevanja kajenja.
Objavljeno: 09.05.2013; Ogledov: 1159; Prenosov: 429
.pdf Celotno besedilo (2,35 MB)

6.
ODNOS MLADOSTNIKOV DO KAJENJA
Nina Buček, 2013, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Kajenje je daleč najbolj razširjena oblika zlorabe psihoaktivnih snovi. Je eden od najpogostejših vzrokov smrti, zlo zdajšnjega časa. Čim mlajši začnejo kaditi, težje opravijo z odvisnostjo. V naši družbi kajenja nimamo za bolezen, čeprav gre za odvisnost. Bolezni, povezane s kajenjem, so potuhnjene, zdravstvene komplikacije pa nastanejo po dolgotrajnem kajenju. Kljub neprijetnim občutkom kajenja pa mladostnik vztraja, ker to počno tudi drugi, ima veliko željo po odraslosti, zrelosti in njegova radovednost se še stopnjuje. V diplomskem delu smo predstavili osveščenost mladostnikov o škodljivih učinkih kajenja in ukrepe za zmanjševanje kajenja med mladimi ter z raziskavo ugotavljali odnos mladostnikov do kajenja. Raziskovalne metode: Uporabili smo deskriptivno metodo dela s študijem domače in tuje strokovne literature. Kot instrument raziskave smo uporabili anketni vprašalnik, ki je vseboval 13 vprašanj zaprtega, polodprtega in odprtega tipa. Raziskovalni vzorec je zajemal 85 dijakov ene izmed srednjih šol v Sloveniji, starih od 18 do 20 let. Raziskavo smo izvedli oktobra 2012. Rezultati: Iz raziskave smo ugotovili, da nekateri mladostniki zelo zgodaj posegajo po cigaretah in tudi redno kadijo. Najpogosteje začnejo kaditi zaradi družbe ali iz radovednosti. Prav tako smo ugotovili, da so mladostniki dobro seznanjeni o škodljivosti kajenja, na kar jih občasno opozarjajo tudi profesorji, od katerih so dobili tudi največ informacij. Informacije so anketiranci dobili tudi preko medijev. Diskusija: Kajenje med mladostniki narašča, predvsem pri dekletih. Nekaterim je povzročilo odvisnost, drugi pa razmišljajo, da bi prenehali s kajenjem. Žal je mladostnik po svoji naravi sprejemljiv za vključevanje v pretirano in rizično vedenje. Zavedati se moramo tudi, da škodljivi učinek kajenja povzroča bolezni. Kajenje je seveda osebna pravica posameznega človeka. Ne ogroža samo kadilca, ampak tudi ljudi v okolici, ki morajo vdihovati cigaretni dim.
Ključne besede: kajenje, mladostnik, škodljivost in posledice kajenja, preprečevanje kajenja, vloga medicinske sestre
Objavljeno: 25.11.2013; Ogledov: 1445; Prenosov: 212
.pdf Celotno besedilo (844,63 KB)

Iskanje izvedeno v 0.1 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici