| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 277
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Možnosti zmanjšanja količin odpadne hrane v šolskih kuhinjah
Ana Čebulj, 2021, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava tematiko zavržene hrane po svetu in v Sloveniji, razloge in posledice tovrstnega ravnanja. Zanimalo nas je tudi, s katerimi ukrepi bi količino odpadne hrane v šolah lahko zmanjšali. Ugotovili smo, da posamezniki nimamo ustreznega odnosa do hrane, saj letno zavržemo 1,3 milijarde ton hrane. Razlogi za to so različni, v največji meri pa v gospodinjstvih k temu prispevata neprimerno načrtovanje in nakupi prevelikih količin hrane. V šolah pa je glavni dejavnik ta, da dijakom ponujena hrana ne ugaja. Zaradi tega se vsako leto zavrže veliko hrane, kar ima negativen vpliv na okolje (npr. sproščanje metana in manjša biotska raznolikost). Ob preučevanju literature smo opravili tudi intervju z vodstvom Biotehniškega centra Naklo in ugotovili, da se vedenje dijakov sklada z ugotovitvami raziskav, ki kažejo na to, da dijaki v večji meri hrano zavržejo zato, ker jim ni všeč. Poleg vzrokov smo poiskali tudi ukrepe, s katerimi bi tovrstno vedenje v prihodnje lahko preprečili. Na šolski ravni bi dijake vključili v izbiro ponudbe hrane in upoštevali njihove želje pri pripravi ali naročanju malic. Na individualni ravni pa bi moral vsak posameznik premisliti, katero hrano mora kupiti, in narediti načrt priprave obrokov. Prav tako bi morali ozavestiti, kaj storiti s hitro pokvarljivo hrano, in s tem pripomoči k manjšim količinam odpadne hrane. V prihodnje bi bilo smiselno urediti tudi zakonodajo na tem področju, ki bi omogočala prodajo določenih izdelkov nepopolne oblike in uvedla strožji nadzor nad ločevanjem odpadkov.
Ključne besede: zavržena hrana, ukrepi, negativne posledice, neprimerno načrtovanje
Objavljeno: 11.11.2021; Ogledov: 74; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (689,31 KB)

2.
Na poti iz nasilnega partnerskega odnosa
Mija Balek, 2021, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava pot iz nasilnega partnerskega odnosa, kaj žrtvi da moč za odhod iz njega ter obdobje po zapustitvi nasilnega partnerja. Nasilje v partnerskem odnosu še vedno predstavlja veliko težavo v naši družbi. Največ žrtev je žensk, vendar je vedno več tudi moških žrtev. Z nasiljem, ki ga izvaja moški nad žensko, se povečuje tudi neenakost med spoloma, predvsem se kaže v moči med njima, kar posledično vodi tudi do diskriminacije žensk. Na žalost se nasilje izvaja za »štirimi« stenami in tako ga je še težje prepoznati oziroma odkriti, kar žrtvam nasilja predstavlja še toliko težji odhod, saj jih spremlja strah, da jim nihče ne bo verjel. Zato je toliko pomembneje, da se o nasilju več govori, informira in se o tem ozavešča širšo družbo. Z ozaveščanjem in preprečevanjem ter nudenjem pomoči med seboj sodelujejo državne institucije in nevladne organizacije. V diplomskem delu so predstavljene oblike nasilja ter zakaj žrtve molčijo in vztrajajo v nasilnem partnerskem odnosu. Temu sledi odločanje o zapustitvi nasilnega partnerja, kar ženski predstavlja veliko tveganje, da se situacije s tem ne bi še bolj poslabšala, saj obstaja velika verjetnost, da bi nasilnež, ko bi dognal, da ga partnerka želi zapustiti, nasilje samo še stopnjeval, in tu gredo žrtve na vse ali nič. Ko se oseba, ki doživlja partnerja, dokončno odloči, da naredi konec tovrstnemu odnosu, se lahko obrne na državne institucije ali na nevladne organizacije in tam pridobi ustrezno pomoč. Diplomsko delo se oblik pomoči in procesa odhajanja iz nasilnega odnosa ter državnih institucij in nevladnih organizacij, ki jim pri tem kar se da pomagajo, podrobneje dotaknem v nadaljevanju. Diplomsko delo se dotakne tudi posledic, ki jih nasilje povzroči, in okrevanja po njem, ko ženska dokončno obrne novi list v svojem življenju.
Ključne besede: diplomske naloge, nasilje nad ženskami, oblike pomoči, odhod iz nasilnega odnosa, posledice nasilja, življenje po nasilnem odnosu
Objavljeno: 04.11.2021; Ogledov: 77; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (644,13 KB)

3.
Ustvarjalno definiranje in reševanje problemov finančnih posledic epidemije covid-19 v javnem sektorju
Jasna Toplak, 2021, diplomsko delo

Opis: V delu diplomskega projekta obravnavamo epidemijo covida-19, ki je zajela večino držav po svetu, in katere posledice se čutijo po veliko podjetjih v gospodarskem sektorju. Ker nas zanima, ali se s podobnimi problemi, ki jih je s seboj prinesel covid-19, srečujejo tudi v javnem sektorju, natančneje v javnem zavodu X, smo opredelili probleme s pomočjo metod definiranja problemov in priložnosti. Kot vsa druga podjetja v gospodarstvu si tudi javna podjetja želijo ohraniti delovna mesta, dobro finančno stabilnost in pozitivno poslovanje. Ker je bil zavod X zaradi epidemije soočen z veliko spremembami, smo v nadaljevanju s pomočjo metod za generiranje idej poiskali najprimernejše rešitve za nekaj nastalih situacij. Izhajali smo iz zunanjega okolja zavoda, pri tehnikah pa so nam bili v pomoč tudi izkušeni strokovni sodelavci, da smo pridobili rezultate, ki smo jih predstavili v empiričnem delu dela diplomskega projekta. V tem delu diplomskega projekta smo prišli do zaključka, da je zelo pomemben člen vsakega uspešnega podjetja, naj bo to javno ali zasebno, ustvarjalnost in motiviranost zaposlenih, dober vodja in delo v timu, ki ni le strokovno podkovano, ampak tudi sproščeno, prijetno in fleksibilno. Vse to lahko pripomore k dobremu poslovanju podjetja. Finančne posledice epidemije covida-19 se lahko odpravijo v krajšem času kot sicer. Opisali smo, ali lahko naše hipoteze sprejmemo ali zavrnemo ter zakaj, prav tako pa smo predstavili nekaj rešitev, s pomočjo katerih bi si lahko zavod X pomagal med krizo, da bi poslovanje potekalo nemoteno in predvsem varno za vse zaposlene.
Ključne besede: epidemija, javni zavod, finančne posledice, covid-19, rešitev
Objavljeno: 28.10.2021; Ogledov: 59; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (1,63 MB)

4.
Ali imajo računovodje v povprečju višji krvni tlak kot povprečni slovenec?
Sabina Vogrinec, 2021, magistrsko delo

Opis: Visok krvni tlak ali z drugo besedo hipertenzija je bolezen, ki nam običajno ne povzroča večjih težav, ampak jo je vseeno potrebno zdraviti. Če ga ne zdravimo, obstaja veliko večja verjetnost za naslednje posledice, kot so možganska kap, srčnomišični infarkt, odpoved ledvic in veliko drugih zapletov, ki se lahko pojavijo. Višji kot je krvni tlak, večje je tveganje za nastanek omenjenih bolezni. Osebe, ki se borijo z zvišanim krvnim tlakom, lahko učinkovito vplivajo na zvišan krvni tlak z normalno telesno težo, zdravim prehranjevanjem, rednim gibanjem ter tako, da se odpovejo kajenju ter prekomernemu pitju alkohola. Računovodje imajo v današnjem času veliko pomembnejšo vlogo za podjetja, kot pa so ga imeli včasih. Niso samo knjigovodje, ki sestavljajo bilance, ter tisti, ki morajo na rok oddajati obvezna poročila in razne obrazce ter podatke, ampak tudi sodelujejo pri notranjem svetovanju, pri pripravi finančnih in ekonomskih analiz, pri pripravi dolgoročnega strateškega planiranja ter pri postopkih in izboljšavah procesov podjetij. Včasih zamenjajo svoje zdravje za trdo, odlično in strokovno delo, kasneje pa prepozno ugotovijo, da je njihova pot nazaj lahko zelo zahtevna. Veliko računovodij v času, ko je največja obremenitev, pred oddajo računovodskih izkazov, čez dan spije preveč kave, to naredijo seveda zato, da bi bili bolj zbrani in pozorni, zvečer pa pijejo pomirjevala ali alkohol, da bi lažje zaspali. Bolj postanejo razdraženi in zaskrbljeni, pojavi se lahko glavobol, prehlad, razdražen želodec itd. V magistrskem delu bomo najprej predstavili teorijo, nato pa se bomo osredotočili na raziskavo, kjer bomo analizirali pridobljene podatke iz anketnega vprašalnika. Z analizo vseh dobljenih podatkov bomo skušali zavreči ali potrditi postavljeni hipotezi magistrskega dela. Sestavljeni anketni vprašalnik preko spletne strani 1ka anketa smo posredovali naključno izbranim računovodjem po celotni Sloveniji na njihove e-naslove in jih prosili za sodelovanje. Podatke iz anketnega vprašalnika bomo analizirali s pomočjo programa Microsoft Office Excel in s programom SPSS. Najprej bomo uporabili opisno ali deskriptivno statistiko, nato pa bomo z uporabo statističnih metod analizirali dobljene podatke. Hipotezi magistrskega dela se glasita takole H1: Krvni tlak med računovodji je v povprečju višji kot krvni tlak med povprečnimi Slovenci. H2: Krvni tlak med računovodji je v povprečju nižji kot krvni tlak med povprečnimi Slovenci. Povprečni krvni tlak med anketiranimi računovodji znaša med 120/80 mmHg in 139/89 mmHg, ki smo ga primerjali s hipotetičnim krvnim tlakom povprečnega Slovenca, ki znaša 140/90 mmHg. Povprečna razlika nam je povedala, da negativna vrednost v našem primeru kaže, da je srednja višina vzorca manjša od hipotetične vrednosti. Zato s 5-odstotno stopnjo zaupanja hipotezo H1 zavrnemo in sprejmemo hipotezo H2, da je krvni tlak med računovodji v povprečju nižji kot krvni tlak med povprečnimi Slovenci. Računovodje torej včasih zamenjajo svoje zdravje za trdo, odlično in strokovno delo, nato pa prepozno ugotovijo, da je njihova pot nazaj zelo zahtevna. Težiti moramo torej k temu, da pokažemo odličnost v službi hkrati pa ohranimo svoje zdravje.
Ključne besede: računovodja, krvni tlak, zdravje, dejavniki krvnega tlaka, posledice krvnega tlaka
Objavljeno: 20.10.2021; Ogledov: 84; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (3,35 MB)

5.
Pomen logističnih storitev v trajnostnem razvoju turizma
Patricija Klinc, 2021, diplomsko delo

Opis: Države si že dlje časa prizadevajo za izboljšanje življenja ter stremijo k spodbujanju in iskanju rešitev za trajnostni razvoj. Turizem je največja in najpomembnejša industrija, ki venomer raste, vendar pa je obenem tudi velik krivec za negativne posledice na okolje in družbo. Ker je pomen trajnostnega turizma vedno večji, se podjetja v turistični panogi vseskozi trudijo najti nove rešitve, ki so trajnostne in okolju prijazne z namenom čim manjšega poseganja v naravo, a hkrati ohranjanjem kakovosti za turiste in obiskovalce. Za vse to pa mora biti logistika dobro dodelana, saj je ta s turizmom medsebojno povezana, in brez trajnostne logistike ne moremo imeti trajnostnega turizma. V diplomskem projektu obravnavamo trajnostni turizem ter opišemo pozitivne in negativne posledice turizma na okolje, družbo in ekonomijo. Nadalje opredelimo še logistiko in njeno vlogo v turizmu, posvetimo pa se tudi zeleni logistiki in upravljanju dobavne verige, ki je v turistični industriji nekoliko drugačna od drugih industrij. Na koncu podamo še pregled trajnostnega turizma v Sloveniji, navedemo nekaj destinacij, ki so prejele odlikovanja za trajnostno delovanje, in predstavimo, kaj delajo v smeri trajnostnega turizma. Prikažemo tudi rezultate ankete, ki smo jo izvedli z namenom ugotavljanja, koliko ljudje poznajo trajnostni turizem v Sloveniji in v kolikšni meri uporabljajo trajnostne storitve.
Ključne besede: trajnostni turizem, posledice turizma, logistične storitve v turizmu, zeleni turizem v Sloveniji
Objavljeno: 15.10.2021; Ogledov: 78; Prenosov: 18
.pdf Celotno besedilo (1,81 MB)

6.
Vpliv (ne)uporabe gensko spremenjenih organizmov na pravico do zdravstvenega varstva – primerjalnopravni vidik
Katja Meško Kuralt, 2021, doktorska disertacija

Opis: Pravne posledice minimalnih standardov kakovosti v zvezi z zagotavljanjem ustreznega zdravstvenega varstva so tiste posledice, ki nastajajo, in tiste, ki nastajajo, a se v znanosti ne morejo izraziti z gotovostjo, temveč s stopnjo verjetnosti (npr. na področju GSO tako ni mogoče trditi obstoja nekaterih pravnih posledic, saj zaradi kratkotrajne uporabe GSO na trgu, le-te še niso dokazane s stopnjo gotovosti, kljub temu pa so pomembna informacija za ohranjanje zdravja ljudi in okolja). Pravne posledice sem razvrstila glede na njihov vpliv na zdravje ljudi in varstvo okolja, in sicer na pozitivne in negativne pravne posledice ter tudi glede na učinek uporabe GSO (tj. neposredne in posredne pravne posledice). Z namenom opredeliti minimalne standarde kakovosti zdravstvenega varstva v luči uporabe GSO sem v doktorski disertaciji analizirala pravna pravila, ki se med primerjalnopravnimi področji držav članic razlikujejo, predvsem z vidika implementacija pomembnih uredb in direktiv, ki se (ne)posredno nanašajo na področje uporabe GSO. Prav tako sem analizirala tudi pomembne sodbe SEU, ki so povezana z GSO, in sicer z vidika sankcij zoper nepravilnosti oziroma morebitne posledice, ki sledijo po zaključenih sodnih procesih.
Ključne besede: pravica do zdravstvenega varstva, vpliv na zdravje ljudi in okolja, ocena tveganja, pravne posledice uporabe GSO, previdnostno načelo
Objavljeno: 11.10.2021; Ogledov: 126; Prenosov: 13
.pdf Celotno besedilo (3,72 MB)

7.
Vpliv COVID-19 na prevozna podjetja
Sara Čepin, 2021, diplomsko delo/naloga

Opis: Leta 2020 je svetovno gospodarstvo prizadela pandemija Covid-19. Podjetja so se soočala s številnimi ukrepi, omejitvami delovanja, zapiranjem ipd. Med njimi so posledice utrpeli tudi prevozniki potnikov in blaga. V diplomskem delu so predstavljeni vplivi Covid-19 na prevozna podjetja, ukrepi ter rezultati poslovanja, ki predstavljajo število potnikov oz. količino prepeljanega blaga, ustvarjen dobiček in število zaposlenih v letu 2020. Te podatke smo primerjali s podatki iz prejšnjih let, večinoma pa smo se osredotočili na primerjavo med letoma 2019 in 2020. Zastavili smo si hipotezo, da je imel Covid-19 močan vpliv na prevoznike in s tem zmanjšal njihov dobiček ter število prepeljanih potnikov. Hipotezo smo pri vseh petih prevoznikih potrdili, saj se je ponekod njihov dobiček zmanjšal za skoraj polovico. Podjetje Lufthansa še do danes ni uspelo dvigniti vrednost svojih delnic na raven pred izbruhom Covid-19. Raziskali smo tudi področja prometnih panog, znotraj katerih delujejo izbrana prevozna podjetja. Na ta način smo ugotovili, kako so se prevozniki v letu 2020 odrezali glede na prometno panogo, torej bolje ali slabše od povprečja panoge zadnjih pet let.
Ključne besede: prometne panoge, prevozna podjetja, pandemija Covid-19, vpliv, posledice
Objavljeno: 24.09.2021; Ogledov: 180; Prenosov: 47
.pdf Celotno besedilo (2,68 MB)

8.
Ustvarjalno reševanje problema prilagoditve storitvenega programa potovalne agencije X v času korona krize
Lucija Steinmann, 2021, diplomsko delo

Opis: Namen dela diplomskega projekta je s pomočjo metod ustvarjalnega reševanja problemov podati predloge za prilagoditev storitvenega programa potovalne agencije X v času korona krize. V uvodnem delu smo opredelili problem in spoznali, kaj nam le ta predstavlja. V teoretičnem delu smo se osredotočili na predstavitev izbranih tehnik, ki smo jih uporabili pri reševanju zastavljenega problema, prav tako pa smo podrobneje spoznali bolezen COVID-19 in kakšne posledice nam omenjena bolezen prinaša. V empiričnem delu smo se lotili reševanja problema z uporabo metod za ustvarjalno reševanje problemov. Te metode so bile metode za definiranje problemov in priložnosti, kamor spadata tehnika W in kognitivno vzorčenje, ter metode ustvarjalnega razmišljanja, kamor sodita tehnika zapisovanja idej in morfološka analiza. Po uporabi metod in vse splošni analizi smo prišli do ugotovitve, da sta za zastavljen problem najprimernejši tehniki tehnika W v kombinaciji s tehniko kognitivnega vzorčenja, kot tudi tehnika zapisovanja idej, ki skupaj z morfološko analizo omogoča, da se na začetku osredotočimo le na eno ciljno skupino za rešitev našega problema.
Ključne besede: korona kriza, COVID-19, posledice, prilagoditev storitvenega programa, potovalna agencija
Objavljeno: 03.09.2021; Ogledov: 160; Prenosov: 37
.pdf Celotno besedilo (1,43 MB)

9.
Računovodske in davčne posledice naravnih nesreč
Nika Janša, 2021, magistrsko delo

Opis: Živimo v času, ko so zaradi klimatskih in drugih sprememb naravne nesreče vse bolj pogoste. Podnebni scenariji kažejo, da bodo v Sloveniji zaradi globalnih podnebnih sprememb prihodnja desetletja toplejša, vse več bo poplav in skrajnih vremenskih pojavov, na kar se moramo pripraviti. Lahko rečemo, da je Slovenija globalno slabo pripravljena na podnebne spremembe, okolijski ukrepi pa bodo še naprej pomanjkljivi oziroma celo okolju škodljivi. Hkrati pa se bodo posledice naravnih nesreč kazale v obliki nastale škode v gospodarstvu, kmetijstvu in drugod. Naravne nesreče povzročijo škodo v Sloveniji skoraj vsako leto. Posledice naravnih nesreč je treba odpraviti v najkrajšem možnem času in tako preprečiti nastanek dodatne škode. V gospodarstvu je ključnega pomena kakovostna obnova, ki je sicer nekoliko dražja, vendar učinkovitejša. Pravni sistem v Sloveniji omogoča učinkovito pomoč gospodarstvu v primeru naravne nesreče. Sredstva v prvem interventnem ukrepu se dodelijo v prvih mesecih po nastanku nesreče. Drugi interventni ukrep sredstva dodeli na podlagi Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč, vendar je postopek nekoliko daljši, saj sredstva niso takoj na voljo. Kljub nastali škodi in z njo povezanimi odhodki, je lahko poslovni izid iz poslovanja pozitiven, saj lahko posamezniki ter podjetja nastalo škodo zavarujejo, prav tako pa jim na pomoč priskoči država. Poplave, žled in neurja s točo so višje sile, ki v nekaterih primerih dovoljujejo posebno davčno obravnavo. Hkrati pa so naravne nesreče eno izmed meril za odobritev odpisa, delnega odpisa, odloga ali obročnega plačila davka. Ker želimo raziskati naravne nesreče in njihov vpliv na okolje v skupini Impol 2000, d. d., bomo v podjetju skušali dobiti informacije o skrbi za okolje in o načrtih za prihodnost glede zmanjšanja negativnih vplivov na okolje. Zanimalo nas bo predvsem, kako obravnavajo naravne nesreče v podjetju in kako poteka odprava posledic naravnih nesreč.
Ključne besede: naravne nesreče, škoda, računovodske posledice, davčne posledice, tveganje
Objavljeno: 02.09.2021; Ogledov: 141; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (2,10 MB)

10.
Kakovost življenja pri mladih po zdravljenju Hodgkinovega limfoma
Iva Sajovic, 2021, diplomsko delo

Opis: Uvod: Limfom predstavlja 22 % vseh malignih bolezni pri osebah, starih 15–24 let, od tega je kar 16 % Hodgkinovega limfoma. Cilj zdravljenja Hodgkinovega limfoma je ozdravitev, vendar agresivne kemoterapije in radioterapije pustijo posledice, zaradi česar je kakovost življenja mladih slabša. Namen zaključnega dela je bil ugotoviti, kakšna je kakovost življenja pri mladih po zdravljenju Hodgkinovega limfoma. Metode: Uporabljena je bila kvalitativna metodologija raziskovanja. Za pomoč pri raziskavi smo pripravili intervju, sestavljen iz devetih vprašanj nestrukturiranega tipa. Intervju smo izvedli pri treh osebah, ki so se zdravile zaradi Hodgkinovega limfoma. Podatke opravljenih intervjujev smo obdelali po metodi analize vsebine. Rezultati: Na podlagi študij primerov smo ugotovili, da je kakovost življenja pri mladih po zdravljenju slabša, zato bi bilo treba pogosteje spremljati njihovo kakovost življenja ter reševati nastale posledice kemoterapij in radioterapij. Najpogostejše posledice pri mladih po zdravljenju Hodgkinovega limfoma so utrujenost, bolečina, slabša telesna vzdržljivost ter psihične težave, kot so stres, tesnoba in strah. Razprava in sklep: Mladi po zdravljenju potrebujejo podporo in pomoč svojih najbližjih ter zdravstvenih delavcev predvsem pri izboljšanju kakovosti življenja in reševanju nastalih težav. Rezultati kažejo, da bi moral nadzor po zdravljenju v večji meri vključevati spremljanje kakovosti življenja mladih, saj se je njihovo življenje bistveno spremenilo v čustvenem, socialnem in kognitivnem delovanju.
Ključne besede: Hodgkinova bolezen, mladi, zdravljenje, posledice, spremljanje
Objavljeno: 30.06.2021; Ogledov: 175; Prenosov: 41
.pdf Celotno besedilo (557,13 KB)

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici