| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 293
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Strah pred kriminaliteto v Občini Prebold : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Tilen Zdouc, 2023, diplomsko delo

Opis: Kriminaliteta je v današnji družbi vedno večji problem, saj zaradi svoje specifične narave prinese s sabo še ogromno drugih problemov za družbo in ljudi. Eden izmed najbolj izpostavljenih in pogostih je strah pred kriminaliteto, ki zelo vpliva na življenje ljudi, njihove vsakdanje aktivnosti in na kakovost življenja. Zaradi vedno večjega števila kaznivih dejanj ljudje občutijo vedno večji in močnejši strah pred kriminaliteto. Za omejitev kriminalitete in samega strahu pred njo je potrebno veliko storiti na ravni občine. Za to so odgovorne lokalna skupnost, občina in policija, od njih pa je odvisno, kako resno se bodo pripravile na iskanje rešitev. V primerjavi z nekaterimi državami je Slovenija glede kriminalitete še precej varna država. Posledično tudi strah pred kriminaliteto še vpliva zelo na življenje ljudi v posameznih občinah. Ena takšnih občin je tudi Občina Prebold v Spodnji Savinjski dolini. Po besedah prebivalcev je strah pred kriminaliteto v občini še precej neopazen in ne vpliva na življenje tamkajšnjih ljudi. Kljub temu je prebivalce strah, da naredijo pristojne institucije premalo za samo varnost pred kriminaliteto. Niso pripravljene na trenutek, ko lahko pride do povečane stopnje kriminalitete in z njo povezanega strahu pred njo. Zaradi spreminjajočih razmer v svetu bomo tudi v Sloveniji lahko kmalu priča veliko večji stopnji kriminalitete in z njo povezanim strahom. Zaradi tega bo potrebno več pozornosti posvečati preventivnemu ozaveščanju, preprečevanju kriminalitete in samega strahu pred njo, kar se bo doseglo z več sodelovanja med vsemi tremi institucijami (lokalna skupnost, občina in policija).
Ključne besede: kriminaliteta, kakovost življenja, posledice strahu, Občina Prebold, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 08.09.2023; Ogledov: 268; Prenosov: 47
.pdf Celotno besedilo (1,27 MB)

2.
Posledice motenj hranjenja med nosečnostjo za plod in žensko
Sara Murko, 2023, diplomsko delo

Opis: Uvod: Motnje hranjenja, med katere spadajo anoreksija nervoza, bulimija nervoza in kompulzivno prenajedanje, so hude psihiatrične motnje, ki med nosečnostjo ženski in plodu povzročijo veliko težav in posledic. Namen zaključnega dela je raziskati, katere so posledice motenj hranjenja med nosečnostjo za plod in žensko. Metode: Naredili smo pregled literaturo s pregledom, analizo in sintezo. Literaturo smo s pomočjo vključitvenih in izključitvenih kriterijev iskali v podatkovnih bazah PubMed, Medline, CINAHL in v iskalniku Google Scholar s pomočjo iskalnega niza. Upoštevali smo smernice PRISMA, s katerimi smo predstavili potek iskanja. Rezultate smo predstavili deskriptivno ter v obliki tabele, pri čemer smo uporabili metodo analize in sinteze. Rezultati: Ugotovili smo, da motnje hranjenja med nosečnostjo povzročajo posledice plodu in ženki. Pri plodu prihaja do nizke telesne teže, majhne dolžine, majhnega glede na gestacijsko starost, bolezni dihal, nižjega kognitivnega razvoja, motenj govora, motenj v motoričnem razvoju tudi motenj pomanjkanja pozornosti/hiperaktivnosti (ADHD) in motenj avtističnega spektra (ASD). Pri ženskah pa prihaja do nizke telesne teže med nosečnostjo, carskega reza, prezgodnjega poroda in tveganje za dodatna obolenja. Razprava in zaključek: Težave z motnjami hranjenja pri ženskah so pogoste, v času nosečnosti pa lahko povzročijo še dodatne posledice, če niso ugotovljene. Zato je pomembno, da so ženske seznanjene s posledicami, ki jih motnje hranjenja povzročajo, ter se zavedajo posledic zase in za plod.
Ključne besede: motnje hranjenja, posledice, ženske, plod, nosečnost
Objavljeno v DKUM: 23.08.2023; Ogledov: 361; Prenosov: 88
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

3.
Vpliv motenj oskrbovalnih verig na poslovanje Luke Koper : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa
Tanita Brečko, 2023, diplomsko delo

Opis: Pomorski transport je eden izmed najpomembnejših členov na področju globalnih oskrbovalnih verig. Zaradi velikega vpliva globalizacije kompleksnost oskrbovalnih verig skozi čas narašča. Kljub današnji napredni tehnologiji, razpoložljivim sredstvom in virom pa nekateri dejavniki še vedno vplivajo na sam proces oskrbovalnih verig. Vse, kar negativno vpliva na potek oskrbovalnih verig, lahko označimo kot motnjo. V večini primerov gre za nepredvidljive situacije, na katere je potrebno odreagirati, ko do njih pride. Motnje lahko nastanejo kot posledica naravnih nesreč, človeških in/ali tehnoloških napak, političnih, verskih, rasnih ali kulturnih načel, splošne in zdravstvene ogroženosti ljudi in živali ter drugih dejavnikov. V diplomskem delu se bomo osredotočili na motnje, ki so vplivale na poslovanje Luke Koper v obdobju od leta 2000 do 2022. Zanimalo nas bo predvsem, katere motnje so na poslovanje Luke Koper najbolj vplivale in na kakšen način. Raziskali bomo še, kako so se z motnjami soočali in bili na njih pripravljeni ter kakšne posledice so pustile.
Ključne besede: motnje, posledice, vpliv, poslovanje Luke Koper, pretovor v Luki Koper
Objavljeno v DKUM: 29.06.2023; Ogledov: 398; Prenosov: 70
.pdf Celotno besedilo (2,07 MB)

4.
Nasilje nad LGBTQ+ osebami : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Janaki Šurbek, 2023, diplomsko delo

Opis: Nasilje se odvija vsakodnevno na različnih nivojih družbe. Najpogosteje se izvaja nad marginaliziranimi deli družbe, kamor spadajo tudi LGBTQ+ osebe. Nasilna dejanja se dogajajo na grobem fizičnem kot tudi psihičnem nivoju. Posamezniki ali skupine, ki sprejemajo heteronormativnost kot edino sprejemljivo, zavedno ali nezavedno, prizadenejo LGBTQ+ pripadnike in jih odrivajo na rob družbe ter to pozicijo tudi vzdržujejo. Posledice nasilja lahko LGBTQ+ osebe nosijo s seboj vse življenje. Te jim onemogočajo vključitev v širšo družbo na sprejemajoč in spoštljiv način. Mnoge države regulirajo področje diskriminacije in poskušajo na mnoge načine usmeriti družbo v enakovredno obravnavanje LGBTQ+ oseb in ostalih marginalnih skupin. Pri obravnavanju LGBTQ+ tematik se Republika Slovenija ravna po direktivah Evropske unije. Na mnogih področjih je v primerjavi z najnaprednejšimi evropskimi državami v zaostanku.
Ključne besede: LGBTQ+, nasilje, mikroagresija, posledice nasilja, diskriminacija, zakonodaja, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 26.04.2023; Ogledov: 561; Prenosov: 136
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

5.
Rusko-ukrajinski konflikt: vzroki in posledice : diplomsko delo Visokošolskega [i. e. visokošolskega] [študijskega] programa Varnost in policijsko delo
Nika Berlinger, 2022, diplomsko delo

Opis: Rusija je 24. februarja 2022 izvedla napad na Ukrajino, vendar se je vojna v določenem obsegu začela že veliko pred invazijo. Odnosi so se začeli zaostrovati leta 2014, vzroki za konflikt, pa zaradi skupne zgodovine obeh držav v Sovjetski zvezi segajo daleč v preteklost. Marca 2021 je tako Rusija začela obsežno vojaško kopičenje vojakov in vojaške opreme ob meji z Ukrajino. Kljub tem dogajanjem so različni ruski vladni uradniki vse do dneva pred invazijo zanikali načrte za napad na Ukrajino. 21. februarja 2022 je Rusija priznala Ljudsko republiko Doneck in Ljudsko republiko Lugansk, dve samooklicani odcepljeni državi v Donbasu, naslednji dan pa je Svet federacije Rusije odobril uporabo vojaške sile in ruske enote so vstopile na obe ozemlji. Invazija se je začela 24. februarja zjutraj, ko je ruski predsednik Vladimir Putin napovedal posebno vojaško operacijo za demilitarizacijo in denacifikacijo Ukrajine. V diplomskem delu tako povzemamo dogodke, ki so privedli do samega napada Rusije na Ukrajino leta 2022, hkrati pa prikažemo potencialne vzroke, ki so do invazije privedli in posledice, ki jih je vojna prinesla na različnih področjih. Vojna v Ukrajini je med drugim povzročila na desettisoče mrtvihi na obeh straneh in največjo begunsko krizo po drugi svetovni vojni v Evropi. Prav tako je povzročila tudi svetovno pomanjkanje hrane in nemalo drugih posledic, ki jih podrobno opišemo v diplomski nalogi.
Ključne besede: konflikti, vojne, vzroki, posledice, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 03.01.2023; Ogledov: 743; Prenosov: 190
.pdf Celotno besedilo (603,48 KB)

6.
Vpliv pandemije COVID-19 na duševno zdravje študentov
Maša Soršak, 2022, diplomsko delo

Opis: Uvod: Koronavirusna okužba COVID-19 je nalezljiva bolezen, ki je privedla svet v središče globalne pandemije. Za seboj pušča velike posledice na duševnem zdravju splošne populacije, predvsem pa je prizadela mlade odrasle v času izobraževanja ter odraščanja. Namen diplomskega dela je bil ugotoviti vpliv pandemije COVID-19 na duševno zdravje študentov. Metode: V zaključnem delu smo izvedli sistematični pregled, analizo in sintezo literature s področja vpliva pandemije COVID-19 na duševno zdravje študentov. Gradivo smo poiskali v podatkovnih bazah PubMed, CINAHL in Web of Science ter potek iskanja prikazali v diagramu PRISMA. Pregledali in analizirali smo strokovno in znanstveno literaturo ter določili nivoje dokazov izbranim člankom. Rezultati: V končno analizo smo vključili 19 člankov. Na podlagi izbranih virov smo ugotovili, da je pandemija COVID-19 močno posegla v življenje študentov, kar se kaže na njihovem psihičnem počutju. Zaradi številnih ukrepov, kot so socialna izolacija, prepovedana druženja, izobraževanje na daljavo in nezmožnost študentskega dela, so se pri študentih pojavili povišana anksioznost, depresija, napadi panike, motnje spanja, samomorilne misli, stres. Razprava in zaključek: Zaradi težav, ki jih je povzročila pandemija, lahko trdimo, da se je duševno zdravje študentov poslabšalo, zaradi česar bi bilo treba vzpostaviti boljšo socialno podporo ter razviti ustrezno javnozdravstveno intervencijo za obravnavanje čustvenih, psiholoških in socialnih potreb mladostnikov.
Ključne besede: Mentalno zdravje, COVID-19, študenti, posledice
Objavljeno v DKUM: 19.12.2022; Ogledov: 648; Prenosov: 142
.pdf Celotno besedilo (792,35 KB)

7.
Psihične obremenitve zdravstvenih delavcev v urgentni dejavnosti
Jaka Jelen, 2022, diplomsko delo

Opis: Uvod: Psihične obremenitve so neizogiben del zdravstvenega dela. Prizadenejo lahko vsakega zaposlenega v zdravstveni dejavnosti. Med bolj izpostavljenimi so zdravstveni delavci v urgentni dejavnosti, saj delo na tem področju uvrščamo med bolj stresno. Ob prepoznem prepoznavanju negativnih učinkov psihičnih obremenitev se lahko hitro pojavijo posledice, ki zahtevajo za odpravo več časa. Metode: Sistematično je bila pregledana znanstvena literatura in narejena analiza pridobljenih virov, pri čemer je bila uporabljena deskriptivna ali opisna metoda dela. Vključeni so bili članki, ki so se nanašali na obravnavano temo in populacijo, ter študije, ki temeljijo na presečnih in kvalitativnih oz. kvantitativnih študijah. Iskanje je potekalo v podatkovnih bazah PubMed, Medline, CINAHL, Web of Science, SAGE journals, Scopus in ScienceDirect. Rezultati: Analizirali smo 13 raziskav, iz katerih je razvidno, da se zdravstveni delavci, natančneje medicinske sestre, v urgentni dejavnosti najpogosteje soočajo z depresijo, anksioznostjo, motnjami spanja in izgorelostjo. Razprava in zaključek: Na podlagi pregleda člankov lahko trdimo, da se zaposleni v urgentni dejavnosti spopadajo s precej podobnimi posledicami psihičnih obremenitev. Te lahko blažijo s pomočjo različnih učinkovitih tehnik, vendar bi bilo potrebno ozavestiti, da bi bilo najprej potrebno odpraviti vzrok za pojav psihičnih motenj.
Ključne besede: psihične obremenitve, posledice, zdravstveni delavci, urgentna dejavnost
Objavljeno v DKUM: 19.12.2022; Ogledov: 588; Prenosov: 108
.pdf Celotno besedilo (690,93 KB)

8.
Ekonomske posledice vojne v Ukrajini in etični vidik poslovanja z Rusijo
Lana Helena Grujič, 2022, diplomsko delo

Opis: V mesecu februarju se je začela vojna v Ukrajini, ki v času pisanja naloge še traja. Ta je prva vojna na tleh Evrope po drugi svetovni vojni. V odgovor so proti Rusiji kmalu po napadu države s celega sveta začele uvajati sankcije, da bi z njimi vojno končali v čim krajšem času. Zaradi različnih gospodarskih povezav med Rusijo in drugimi državami vsaka čuti drugačne posledice. Zaradi velike odvisnosti od ruske trgovine s plinom in drugimi dobrinami so države članice Evropske unije, poleg držav, ki sta med seboj v vojni, ene izmed tistih, ki najbolj čutijo gospodarske učinke vojne. Poleg držav pa so sankcije proti Rusiji uvedla tudi nekatera podjetja.
Ključne besede: vojna, poslovna etika, Ukrajina, Rusija, gospodarske posledice
Objavljeno v DKUM: 28.11.2022; Ogledov: 773; Prenosov: 176
.pdf Celotno besedilo (640,07 KB)

9.
Vzpon populizma v evropskih gospodarstvih in njegove ekonomske posledice
Zarja Korez, 2022, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu predstavljamo pojav populizma, ki je inherentna politična značilnost sodobnih (evropskih) demokracij. Razmah populizma se je v Evropi v zadnjih desetletjih povezoval s krepitvijo tako skrajno desnih kot skrajno levih političnih gibanj in strank. Največ ga je moč zaznati v vzhodnem delu Evrope, kjer nezadovoljstvo prebivalstva zaradi lastnega slabšega družbeno-ekonomskega položaja krepi več radikalnih populističnih strank. Tudi Zahodna Evropa ni imuna na nezadovoljstvo prebivalstva, kjer pa je to usmerjeno predvsem v kritike Evropske unije in njenih institucij. V diplomskem delu tako predstavljamo, kako izbruhi gospodarskih kriz, zunanjetrgovinska liberalizacija, finančna globalizacija, povečevanje dohodkovne neenakosti, migracije delovne sile in neuspešnost ekonomskih politik v kombinaciji s kulturnim odporom povečujejo populistično podporo, ki obravnavane negativne gospodarske procese še krepijo. Predstavimo tudi možne strategije za omejevanje populističnih strank, ki lahko ponovno pomagajo vzpostaviti demokratična in liberalna načela evropskih gospodarstev.
Ključne besede: Populizem, posledice populizma, obvladovanje populizma, evropska gospodarstva, institucije.
Objavljeno v DKUM: 24.11.2022; Ogledov: 622; Prenosov: 159
.pdf Celotno besedilo (1,50 MB)

10.
Vloga in pomoč šole staršem in otrokom ob ločitvi staršev : magistrsko delo
Karmen Povh, 2022, magistrsko delo

Opis: Družina je primarna celica človeške družbe, ki je že od nekdaj najpomembnejša za otrokov razvoj, kar je podrobneje predstavljeno v teoretičnem delu magistrskega dela. Človek se skozi svoj obstoj razvija in spreminja, a razvoj posameznikove osebnosti se v veliki meri zgodi že v otroštvu. Danes je zaznan porast ločitev staršev, kar povzroča posledice in stiske, ki jih opazimo pri otrocih. Da bi se tem posledicam in stiskam kar se da izognili, bi morali starši k situaciji pristopiti pravilno, pri tem pa sodelovati s šolo, ki posamezniku v otroštvu predstavlja praktično drugi dom. Namen našega magistrskega dela je bil zato na vzorcu ločenih staršev, ki imajo šoloobvezne otroke, preveriti, kakšna je njihova izkušnja glede vloge in pomoči šole njim in njihovim otrokom ob ločitvi. Želeli smo ugotoviti, ali interakcija med ločenimi starši in šolo steče gladko, ali bi si starši želeli več pomoči s strani šole, so je deležni dovolj ali pa se jim morda to zdi poseganje šole v zasebnost. V naši kvalitativni raziskavi so sodelovali 103 starši, anketiranih je 14 ločenih očetov in 89 ločenih mater. Anketni vprašalnik je vseboval vprašanja zaprtega tipa in večstopenjske lestvice, s katerimi so starši izrazili svoja stališča glede vloge in pomoči šole ob ločitvi. Rezultati so pokazali, da se staršem zdi vloga šole pri ločitvi zadostna, saj od nje več niti ne pričakujejo. Ločitev je za starše še vedno precej zasebna stvar, o kateri jim je nerodno razpravljati z učitelji, poleg tega pa se staršem učitelji ne zdijo dovolj kompetentni za pomoč in sodelovanje glede vzgoje otrok po ločitvi.
Ključne besede: starši, otrok, šola, ločitev, razveza, pomoč, posledice
Objavljeno v DKUM: 21.10.2022; Ogledov: 468; Prenosov: 110
.pdf Celotno besedilo (583,43 KB)

Iskanje izvedeno v 0.26 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici