1. |
2. Struktura zadnjega slovenskega zastopstva v dunajskem parlamentu (1911–1918)Vita Zgoznik, 2017, magistrsko delo Opis: Zadnje volitve v dunajski parlament so se zvrstile 13. junija 1911, kmalu za tem pa je izbruhnila prva svetovna vojna, ki je omogočila zadnjim poslancem, da so svoja poslanska mesta zasedali kar sedem let. Magistrska naloga predstavlja podrobnejše biografije zadnjih petindvajsetih slovenskih poslancev, ki so se borili za narodne pravice na Dunaju. Začetno poglavje je namenjeno lažjemu razumevanju zgodovinskega dogajanja in sistema volitev, saj je bil čas tisti, ki je diktiral posameznikove odločitve, volilni sistem pa je bil za razliko današnjega povsem drugačen. V nadaljevanju so predstavljene biografije, v katerih so načeloma podani podatki z vidika drugih področij delovanja, ki so jih poslanci spretno udejanjali vzporedno s političnim udejstvovanjem. Mnogi med njimi so bili odvetniki, uredniki, novinarji, duhovniki, župani in celo pisatelji, drugi pa so vse svoje življenje posvetili politiki. Življenja poslancev so med seboj prepletena, saj so se na političnem področju medsebojno povezovali.
Ključne besede: slovenski poslanci, biografije, zadnje volitve, dunajski parlament, 1911–1918, Avstro-Ogrska, Kraljevina SHS.
Objavljeno v DKUM: 11.10.2018; Ogledov: 1389; Prenosov: 200
 Celotno besedilo (21,74 MB) |
3. Analiza dosedanjih slovenskih volitev poslancev v Evropski parlament : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko deloAleš Pregl, 2015, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava dosedanje volitve poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament. Uvodoma je predstavljen okvir delovanja Evropske unije z njenimi najpomembnejšimi institucijami na čelu. Samo ob ustrezni teoretični umestitvi Evropskega parlamenta v zapleten pravno-institucionalni okvir Evropske unije lahko parlament obravnavamo samostojno in celostno. Na kratko smo orisali zgodovino Evropskega parlamenta, predvsem pa smo se osredotočili na njegove pristojnosti in sestavo. V ospredju našega diplomskega dela so volitve poslancev v Evropski parlament. Pojasnili smo pravila za te volitve, tako na nacionalni kot na ravni Evropske unije. Podrobno smo analizirali troje volitev poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament. Ugotovili smo, da je bila na vseh volitvah volilna udeležba relativno nizka in je bistveno odstopala od povprečja EU. Nizko volilno udeležbo na evropskih volitvah v Sloveniji smo pojasnili skozi različne teorije. Najbolj prevladujoča je teorija o drugorazrednosti evropskih volitev. Prav tako smo analizirali volilne rezultate in, na podlagi različnih teorij, izpeljali zaključke o tem, zakaj se volilno telo tako odloča. Na volitvah v Evropski parlament prevladujejo notranje-politične teme, pridobivajo stranke, ki v času volitev niso del vladne koalicije . To naj bi bili, poleg strankarskih programov in strankarske pripadnosti, ključni kriteriji, po katerih se volivke in volivci odločajo, katero listo bodo volili. Izvedli smo spletno anketo, ki kaže na to, da ljudje v Sloveniji posebne pozornosti Evropski uniji in njenim institucijam ne posvečajo. Pričakovanja mnogih ljudi v zvezi s članstvom Slovenije v EU niso bila izpolnjena. Med anketiranci namreč prevladuje mnenje, da Evropsko unijo vodijo najpomembnejše države članice. Evropski parlament naj bi imel bolj obrobno vlogo. Ključna ugotovitev ankete in analiz, ki so jih opravili tudi že drugi avtorji, kaže na demokratični primanjkljaj Evropske unije. Slednja se bo morala v prihodnosti bolj povezati, če bo hotela obstati ter biti kos številnim novodobnim izzivom.
Ključne besede: evropski parlament, poslanci, volitve, analize, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 19.10.2015; Ogledov: 2108; Prenosov: 204
Celotno besedilo (703,03 KB) |
4. |
5. Evropski parlament : diplomsko deloKatarina Lindič, 2010, diplomsko delo Ključne besede: parlamenti, Evropski parlament, poslanci, poslanske skupine, volitve, Evropska unija, EU, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 13.09.2010; Ogledov: 5090; Prenosov: 492
Celotno besedilo (398,14 KB) |
