| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 14
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Primerjalnopravna analiza modelov kazenskopravne ureditve spolnih deliktov
Maja Čuk, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu se osredotočam na modele kazenskopravno ureditve spolnih deliktov, ki se med seboj razlikujejo glede (ne)uporabe sile in oblike (ne)privolitve. Trend sprememb pravne ureditve spolnih deliktov evropskih držav gre v smer prehoda iz modela prisile v modele soglasja. Medtem ko je model prisile tradicionalno uveljavljen v večini evropskih držav, so modeli soglasja v evropskih zakonodajah na področju spolnega prava še relativno redki. Modelu prisile se očita pretirano nalaganje odgovornosti na žrtev, saj se od nje zahteva upiranje, prav tako pa naj ne bi zajel mnogih situacij v praksi, ko zoper žrtev ni uporabljena sila ali grožnja. Medtem ko je pri modelu prisile ključno, ali je bila uporabljena sila ali grožnja, pa je pri modelih soglasja ključna privolitev. Zakonski znak privolitve ali soglasja je eden izmed bolj kompleksnih vprašanj modelov soglasja. Države, ki so že uvedle modele soglasja, so k ureditvi privolitve pristopile različno. Ali gre za model veta (t. i. model ne pomeni ne) ali za model afirmativnega soglasja (t. i. model ja pomeni ja) je odvisno ob oblike privolitve. Pri modelu veta je kaznivo dejanje podano takrat, ko storilec ignorira prepoznavno zavrnitev, pri modelu afirmativnega soglasja pa, ko privolitve ni bila izražena. Za ureditev, ki temelji na modelu veta, sta se odločili Nemčija in Avstrija, ki inkriminirata spolna ravnanja, izvršena zoper voljo drugega. Za ureditev spolnih deliktov, ki temelji na modelu afirmativnega soglasja, pa so se med drugimi odločili Hrvaška, Švedska, Anglija in Wales, Belgija itd. Slovenska spolna kazenska ureditev pa še vedno temelji na modelu prisile.
Ključne besede: spolni delikti, posilstvo, model ja pomeni ja, model ne pomeni ne, model prisile, spolna avtonomija, privolitev.
Objavljeno: 12.10.2020; Ogledov: 369; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (666,75 KB)

2.
Inkriminacija posilstva v Sloveniji in ustreznost novih modelov soglasja kot alternative modela prisile
David Božič, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrski diplomski nalogi obravnavam starejši in sodobni pogled spolnega kazenskega prava, v katerem je osrednja pozornost tako z vidika zakonodaje, teorije kot slovenske sodne prakse s posameznimi primerjalnopravnimi pogledi namenjena posilstvu kot najhujši obliki kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost. Pozornost je na začetku usmerjena v kratek zgodovinski pregled, ker zgodovinsko gledano model prisile sega vse do časa rimskega prava, ko je bilo prisilno spolno nožnično občevanje stuprum violentum zajeto v relativno široko zastavljenem kaznivem dejanju, imen. nasilno zadovoljevanje spolnega nagona, do najpomembnejših zakonikov germanskih dežel, ki so pomembno vplivali na normativno ureditev kazenskega prava pri nas. V teoriji spolnega kazenskega prava, predvsem po zaslugi nemških kazenskopravnih dogmatikov v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, je pojem spolna samoodločba posameznika ali kar spolna samoodločba eden najvidnejših. Ta kot fenomen v zadnjih desetletjih zelo opazno prodre v ospredje kazenskopravnih dobrin spolnih kaznivih dejanj. Zdi se, da v veljavnem slovenskem Kazenskem zakoniku (KZ-1) funkcijo spolne samoodločbe posameznika opravlja pojem spolne nedotakljivosti, vendar je izraz nedotakljivost neustrezen, ker vsebinsko precej po nepotrebnem na pojmovni ravni vnaša v zakonodajo nekakšno tabuizacijo prav pri spolnosti, kar z vidika harmoničnosti, sistemskosti in logičnosti posebnega dela preseneča in moti, ker zakonodajalec pri drugih osebnih dobrinah ne govori o nedotakljivosti. Tradicionalno spolno kazensko pravo, ki temelji na modelu prisile, za obstoj kaznivega dejanja zahteva, da storilec žrtev prisili k spolnemu občevanju ali drugemu spolnemu ravnanju tako, da uporabi silo in ji zagrozi z neposrednim napadom na življenje ali telo. Prisilno ravnanje storilca mora biti na ustrezen način psevdokavzalno povezano s spolnim ravnanjem (zgodovinsko starejše »fizično nasilje« imenovano sila in zgodovinsko mlajša »grožnja [s fizičnim nasiljem]«). Model prisile od žrtve zahteva, da se storilcu upira, kjer mora biti odpor resen in ne posledica sramu ali družbeno pričakovane oblike upiranja, poznane tudi kot »simbolično upiranje«. V nasprotnem primeru kaznivo dejanje ni podano. Takšno upiranje od žrtve zahteva, da se še huje izpostavi nevarnosti, čeprav že od začetka ve, da jo bo storilec fizično nadvladal. Konvencija Sveta Evrope o preprečevanju in boju proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini, t. i. Istanbulska konvencija, zahteva, da postane pomanjkanje soglasja »center« pravnih definicij posilstva in ostalih oblik spolnega nasilja ter tako opustijo zahtevo po uporabi (fizične) sile. Novejša modela soglasja zato zagotavljata neposredno varstvo spolne avtonomije z zahtevo po zavrnitvi (model »ne pomeni ne«) ali privolitvi (model »ja pomeni ja«). Modela ne zahtevata sile, s katero je mogoče zlomiti odpor žrtve, vendar so ti slogani lahko zavajajoči in pretirano poenostavljajo kompleksno teorijo.
Ključne besede: spolno kazensko pravo, spolni delikti, spolna samoodločba, posilstvo, spolno prisiljenje, nasilje, grožnja, privolitev
Objavljeno: 18.06.2020; Ogledov: 462; Prenosov: 236
.pdf Celotno besedilo (1,32 MB)

3.
Verodostojnost pričanja žrtev spolnega napada
Karin Štrtak, 2016, diplomsko delo

Opis: Izbrana tema je v sklopu spolnih deliktov, kateri so poleg krvnih deliktov, najhujša oblika kaznivih dejanj. Kot tudi pri krvnih deliktih seže pojav spolnega napada ne le v fizično prizadetost, temveč tudi v psiho posameznika. Pri žrtvah so možne hude posledice, ki so lahko tudi dolgotrajne. Večina žrtev je ženskega spola, kar je dejstvo. Izvedenih je bilo veliko raziskav z žrtvami spolnih kaznivih dejanj. Žrtev je najprej v šoku in dezorientirana, sledi strah, občutki sramu in krivde. Znano je tudi, da se veliko število spolnih kaznivih dejanj sploh ne prijavi. Številnim žrtvam se ne zdi pomembna prijava kaznivega dejanja, nasploh jim predstavlja le nadaljnje breme. Med prijavami spolnih kaznivih dejanj se izkaže zelo majhen odstotek lažnih prijav. Do dejstva smo prišli preko izvedenega intervjuja z višjim kriminalističnim inšpektorjem. Tako smo prvo hipotezo, v kateri smo trdili nasprotno, lahko ovrgli. Verodostojnost žrtev spolnega napada je v večini primerov najbolj odvisna od psihofizičnega stanja žrtve. Trditev smo lahko preverili in sprejeli preko druge hipoteze. Spet nam je bil v pomoč izveden intervju. Obstajajo tudi drugi dejavniki, ki lahko vplivajo na verodostojnost izjave, kot na primer pozornost, nivo procesiranja ali spominske napake. Preverjanje verodostojnosti je privedlo do različnih tehnik in metod, vendar večina metod temelji le na osnovi ugotovitev raziskav, ki nimajo prave znanstvene veljave. Najbolj znana tehnika za preverjanje verodostojnosti izjav je Kriterijska vsebinska analiza. Ugotovili smo tudi, da se analiza uporablja le v nekaterih državah in da pri nas še nima dokazne veljave.
Ključne besede: kazniva dejanja, spolna kazniva dejanja, posilstvo, spolno nasilje, žrtve, pričanje, verodostojnost, diplomske naloge
Objavljeno: 20.12.2016; Ogledov: 990; Prenosov: 89
.pdf Celotno besedilo (797,53 KB)

4.
PRVINE GROTESKE V SODOBNI SLOVENSKI KRATKI PROZI
Anja Klep, 2014, diplomsko delo

Opis: Pojav groteske na motivno-tematski ravni doda vrednost, obarvanost, slikovitost in polnost. Hkrati nam kot sprejemnikom/bralcem na recepcijski ravni obudi občutek gnusa, smeha, sočustvovanja, pomilovanja, presenečenja, odvratnosti, jeze, absurda, resignacije … Elemente groteske so vpenjali v svoje tekste različni avtorji, mi pa se bomo posvetili groteski v sodobni slovenski kratki prozi pri izbranih pisateljih. Največ gnusa in absurda med izbranimi zbirkami kratke proze nam na notranjeslogovnem nivoju ponudi Mihaela Hojnik v zbirki kratke proze Maločudnice. Zaradi same vsebine kratkih zgodb njeni teksti dolga leta niso bili sprejeti in so bili zavrnjeni ob vsaki prošnji za objavo. Zbirka je izšla šele dve leti po smrti avtorice. Prvotni naslov »Gnusljivke« bi bralce najnatančneje pripravil na to, kakšni občutki se porajajo v recepcijskem procesu med branjem. Dodatne realistične in fantastične prvine pa zbirko zaokrožijo v samosvojo celoto. Podobno, a vendarle manj slikovito, se groteskne prvine kažejo v kratki prozi Mojce Kumerdej v zbirki Temna snov. Groteska izgubi rdečo nit, pri čemer prevladuje realistični slog upovedovanja, kar lahko bralce napolni z mešanimi občutki. Fantastične in groteskne prvine kakor tudi motive, smrt narave in kanibalizem nam ponudi Gregor Lozar v zbirki Spačene. Sam naslov nas opozori na nepovprečnost glavnih oseb, njihovega življenja, posredno tudi same zgodbe. Različne motive, kakor so smrt, uboj, posilstvo, samomor, telesna pohabljenost, smrt narave in duševna razdvojenost smo primerjali skozi motivno-tematsko analizo med izbranimi zbirkami kratke proze. Naravna smrt, posejana z grotesknimi prvinami, uboji, ki nam s pomočjo grotesknih prvin prikazujejo naravo morilca; samomori, ki nam prikažejo groteskno končanje praznih življenj; telesna pohabljenost, ki nam groteskno obarvane motive lahko prikaže v fantastični luči; in smrt narave, ki nam lahko kot bralcem vzbuja negativne občutke.
Ključne besede: groteska, sodobna slovenska kratka proza, Mihaela Hojnik, Mojca Kumerdej, Gregor Lozar, smrt, uboj, posilstvo, samomor, obsesija, telesna pohabljenost, smrt narave, motivno-tematska analiza.
Objavljeno: 15.07.2014; Ogledov: 2108; Prenosov: 218
.pdf Celotno besedilo (568,51 KB)

5.
Posilstvo - viktimološki pogled : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Iris Španinger, 2014, diplomsko delo

Opis: V svetu je bilo posilstvo že od nekdaj »tabu« tema, o kateri se ni nikoli govorilo na glas. Z leti se je to začelo spreminjati, saj so žrtve pričele posilstva prijavljati policiji. Tako se je z leti začelo vedno bolj govoriti o posilstvih in ljudje hoteli ali ne, so se morali sprijazniti, da so posilstva že dolgo let med nami. Danes imamo na tem področju napisanih, kar nekaj knjig in strokovnih člankov, opravljene pa so bile tudi raziskave. Največ posilstev se zgodi v krogu znancev, zelo malo je takšnih, ki se zgodijo med neznanci. Kontrola in moč sta dejavnika, ki ženeta storilca. Posiljevalca ne moremo prepoznati, saj so to običajno čisto običajni ljudje, ki živijo normalno življenje. V Kazenskem zakoniku (KZ-1-UPB2) imamo pod 170. členom opredeljeno kaznivo dejanje posilstva. O posilstvih obstaja veliko različnih mitov, ki pa ne držijo, kajti resnica je zelo drugačna. Poznamo tudi dejavnike tveganja za posilstvo. Ravno dejavniki, pa so tisti, ki nam nekoliko pomagajo razumeti, zakaj pride do posilstev. Razlogov za neprijavljanje posilstev je veliko, vendar pa je od vsake žrtve posebej odvisno kateri bo tisti, ki bo prevladoval, da ne bo prijavila kaznivega dejanja. Seveda je lahko teh dejavnikov več. Žrtev se po storjenem posilstvu sooča sama s seboj in s kruto resnico, da je bila posiljena. V njej se preplavljajo različni občutki in v takšnih trenutkih je psihična stiska največji spremljevalec vsake žrtve. Od vsake žrtve pa je odvisno kako si bo pomagala v tej stiski. Za žrtev je zraven posilstva najtežje nekomu povedati, kaj se ji je zgodilo. Kajti glede na to, da v družbi oziroma med ljudmi velja prepričanje, da je vsaka posiljena oziroma zlorabljena ženska, sama kriva za dejanje, ki se ji je zgodilo, bo žrtev zelo premislila, če se bo komu zaupala. Ljudje se premalo zavedajo, da se to lahko zgodi tudi njim, kajti nihče ni varen pred posiljevalci. Posilstvo je prisiljen, nezaželen spolni odnos, ki v žrtvi pusti življenjske posledice in to je dogodek, ki jo je zaznamoval v vseh pogledih, tako v fizičnem, še najbolj pa na psihičnem področju.
Ključne besede: spolne zlorabe, posilstvo, žrtve, pomoč žrtvam, viktimologija, sekundarna viktimizacija, diplomske naloge
Objavljeno: 18.06.2014; Ogledov: 1828; Prenosov: 391
.pdf Celotno besedilo (543,27 KB)

6.
Nekateri sociološki vidiki odnosa do posilstva v postmoderni družbi
Mateja Praprotnik, 2013, diplomsko delo

Opis: Ko slišimo besede, kot so spolno nasilje, spolna zloraba ali posilstvo, imamo svoje predstave in svoja dojemanja glede teh grozovitih dejanj. V teoretičnem delu našega diplomskega dela smo se osredotočili na pojem in problematiko posilstva. Posilstvo predstavlja akutno obliko spolne zlorabe, katerega so lahko deležne tako ženske, moški, starostniki kot tudi otroci. V družbi se pojavlja že več stoletij, a vsako obdobje ima nanj drugačen pogled, družba nanj tudi različno reagira. V teku stoletij so se tako pojavili določeni miti o posilstvu, ki so se globoko zasidrali v mišljenje človeške družbe. V diplomskem delu smo izpostavili tudi nekatere vidike, in sicer psihološki, zdravstveni, pravni, sociološki in feministični vidik. Vsak izmed teh ponuja opredelitev tega akutnega dejanja in razlaga njegove vzroke in posledice. Skozi naše delo smo ves čas izpostavljali predvsem žrtve posilstva, katerih število se med državami precej razlikuje. Na delež vplivajo različni dejavniki, ki so v tisti državi oz. tistem okolju prisotni. Vsak posameznik, ki doživi posilstvo, pa se na svoj način sooča tudi s posledicami, ki jih posilstvo prinaša. Te posledice se pri žrtvah lahko razlikujejo glede na spol, starost ali okolje, od koder žrtev izhaja, a kljub temu so psihološke posledice tiste, ki so, neodvisno od okolja, spola ali starosti, prisotne pri slehernem zlorabljenem posamezniku. Te posledice in samo obravnavo posilstva pa rešujejo organizacije, tako državne kot nevladne, ki smo jih v zadnjem poglavju tudi opredelili. V empiričnem delu smo s pomočjo anketnih vprašalnikov dobili vpogled v stališča in ocene posameznikov o posilstvu in nekatera njihova stališča analizirali glede na spol, starostno skupino, kraj bivanja ali izobrazbo. Pri preverjanju hipotez v zadnjem delu empiričnega dela smo strnili vse ugotovitve, ki smo jih pridobili med pisanjem diplomskega dela. Diplomsko delo nam tako daje vpogled v problematiko kaznivega dejanja posilstva, vpogled v stališča anketirancev in pokaže nam odnos Slovencev do posilstva v postmoderni družbi.
Ključne besede: družbeno okolje, miti o posilstvu, organizacije za pomoč žrtvam, posilstvo, posledice posilstva, postmoderna družba, spolno nasilje, spolna zloraba, storilci, zgodovina posilstev, žrtve.
Objavljeno: 16.10.2013; Ogledov: 1922; Prenosov: 219
.pdf Celotno besedilo (1,26 MB)

7.
Trend kaznivega dejanja posilstva v Evropi : diplomsko delo univerzitetnega študija
Ines Verbič, 2013, diplomsko delo

Opis: Povzetek V diplomski nalogi sem iz obstoječe literature prikazala spoznanja o posilstvu ter izbrane podatke o kaznivem dejanju posilstva uporabila za izračun in preveritev izbranih domnev. Naloga se deli na dva dela, teoretični in empirični del. V prvem delu sem pozornost namenila pregledu pravne zakonodaje s področja kaznivega dejanja posilstva in problemu raznolikega definiranja, predstavitvi različnih teoretičnih pristopov, vzrokom za neprijavljanje kaznivega dejanja posilstva ter različnim »vrstam« posilstva. V empiričnem delu sem predstavila izračune, tabele in grafične predstavitve izbranih podatkov. Podatki so pridobljeni iz četrte izdaje European Sourcebook of Crime and Criminal Justice Statistics, spletne publikacije Human Development Report 2009 in spletne strani evropskega statističnega urada (Eurostat). Pri izračunu sem se omejila na zadnje statistično razdobje, ki zajema podatke od leta 2003 do leta 2007. Preučila sem, kako se trendi porasta oz. upada razlikujejo po posameznih sklopih držav, ki sem jih oblikovala glede na geografsko in družbeno-politično povezanost. Poleg sem preučila tudi nekatere družbene dejavnike, ki so morebiti povezani z obsegom in gibanjem števila kaznivih dejanj posilstva. Preverila sem tri osnovne domneve, in sicer ali obstaja povezanost med številom kaznivih dejanj posilstva (na 100.000 preb.) in med omenjenimi izbranimi družbenimi dejavniki (stopnja družbenega razvoja, gospodarskega razvoja in dohodkovne neenakosti). Za te podatke sem izračunala Spearmanov koeficient korelacije rangov.
Ključne besede: kazniva dejanja, posilstvo, Evropa, statistični podatki, diplomske naloge
Objavljeno: 19.06.2013; Ogledov: 1215; Prenosov: 274
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

8.
Kaznivo dejanje posilstva : kriminalistično-psihološki vidik
Nina Ozvatič, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi sem obravnavala kaznivo dejanje posilstva s kriminalističnega in psihološkega vidika. Najprej sem v poglavju o kriminalističnem pogledu na kaznivo dejanje posilstva prikazala številke o storjenih kaznivih dejanjih posilstev v Republiki Sloveniji za obdobje zadnjih desetih let, nato pa sem spregovorila o taktiki in metodiki preiskovanja teh kaznivih dejanj. Sledi podpoglavje o prijavi kaznivega dejanja posilstva in razlogih za neprijavo le-tega. Ogled kraja kaznivega dejanja je enkratno in neponovljivo procesno dejanje, v okviru katerega se pri kaznivem dejanju posilstva največkrat zavarujejo biološke sledi. Poglavje sem zaključila s tem, da sem zapisala, kaj oziroma kdo vse je lahko v pomoč pri preiskavi, ter težavnost dokazovanja kaznivega dejanja posilstva. Uporabnost kriminalistične psihologije pri preiskovanju kaznivih dejanj posilstev sem opisala skozi poligrafiranje, pričanje očividcev, zaslišanje osumljenca in obveščanje bližnjih (svojcev) o tem, da je bil nekdo žrtev kaznivega dejanja posilstva. V naslednjem poglavju sem objavila intervju s kriminalistom, ki preiskuje kazniva dejanja posilstva. Intervju je rezultat vnaprej pripravljenega vprašalnika. Pred pisanjem zaključka sem opisala in kratko analizirala še en praktičen primer kaznivega dejanja posilstva.
Ključne besede: kazniva dejanja, posilstvo, preiskovanje, kriminalistična psihologija, diplomske naloge
Objavljeno: 03.06.2013; Ogledov: 2016; Prenosov: 509
.pdf Celotno besedilo (810,47 KB)

9.
POSILSTVO
Zlatka Frangež, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo se ukvarja s pojmom posilstva v sodobnem kazenskem pravu. V prvem delu obravnava pojem spolne samoodločbe posameznika v zvezi z njegovo »najbolj notranjo zasebnostjo« okrog katere se osredotoča varstvo človekove telesne notranjosti pred spolnimi napadi. V zgodovinskem pregledu je prikazan razvoj razmerja inkriminacije spolnega prisiljenja in posilstva. Posilstvo je težek primer kaznivega dejanja znotraj inkriminacije spolnega prisiljenja in pomeni posebno in hkrati temeljno – kvalificirano dejanje, kamor ga uvršča večina evropskih kazenskopravnih sistemov. Posilstvo je dejanje, ki je v prvi vrsti nasilno, to je storjeno brez soglasja žrtve, in (v drugi vrsti) seksualno. Konstitutiven element posilstva je spolno občevanje, ki je ena od najširše poznanih in razumljivih inkriminacij v vseh sodobnih kazenskih zakonih. Posilstvo je v osnovi agresivno dejanje in je simptom neke psihološke disfunkcije, bodisi začasne ali trajne. Storilci kaznivega dejanja so visoko heterogena populacija, ki ima močno izražene dimenzije osebnosti. Stereotipno dojemanje spolnih vlog in sprejemanje medsebojnega nasilja so povezani s sprejemanjem stereotipov o posilstvu.
Ključne besede: spolna samoodločba, spolno prisiljenje, spolno nasilje, posilstvo, prisilitveno ravnanje, spolno občevanje, spolna praktika, agresivnost, storilci posilstva, miti o posilstvih
Objavljeno: 13.09.2012; Ogledov: 2916; Prenosov: 526
.pdf Celotno besedilo (423,44 KB)

10.
Sodobni pristopi k obravnavi posilstva
Eva Bertok, 2008, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Ključne besede: posilstvo, žrtve, prijava posilstva, pomoč žrtvam
Objavljeno: 04.06.2012; Ogledov: 2469; Prenosov: 110
URL Povezava na celotno besedilo

Iskanje izvedeno v 0.3 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici