SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
PRAVNA UREDITEV POSESTI V SLOVENSKEM PRAVU S POUDARKOM NA SODNI PRAKSI
Andreja Butolen, 2012, diplomsko delo

Opis: Posest, ki je urejena v Stvarnopravnem zakoniku, je neposredna dejanska oblast nad stvarjo in predstavlja zunanji videz pripadnosti stvari določeni osebi. Posest ima tudi tisti, ki izvršuje dejansko oblast nad stvarjo preko koga drugega. Kljub temu da ni pravica, daje posestniku pravovarstveno upravičenje. Posestnik lahko stvar rabi, jo uživa in z njo razpolaga; ni pomembno, ali ima tudi pravico stvar rabiti, uživati ter z njo razpolagati. Predmet posesti so lahko pravice, telesne stvari, tako premične kot nepremične. Diplomska naloga obravnava pravno ureditev posesti v slovenskem pravu, ki sem jo podkrepila s sodno prakso. Ob začetku sem pojasnila pojem same posesti in njene osnovne značilnosti. Za lažje razumevanje posesti sem se posvetila njenemu razvoju ter opredelitvi subjektivne in objektivne koncepcije. Nadalje sem opredelila vrste posesti, med katerimi sem omenila nov pojem lastniške in nelastniške posesti, ki spreminja definicijo dobrovernega posestnika in se razlikuje od ZTLR. Osredotočila sem se k opredelitvi civilnopravnega instituta, kamor spada vrsta določil o pridobitvi in prenehanju posesti ter oblike njenega varstva. Pri tem je potrebno opozoriti na razmerje med lastnikom in posestnikom, pri čemer zaradi različnih upravičenj prihaja do različnih posledic. Potrebno je bilo ugotoviti raznolikost temeljnih zahtevkov, ki izhajajo iz njunega medsebojnega razmerja. Posestnik ima vedno dejansko oblast nad stvarjo, istočasno pa ima navadno tudi pravico do stvari. Ta pravica je lahko lastninska, stvarna ali obligacijska. Posest je ena izmed temeljnih značilnosti lastninske pravice, ki kaže na določeno pripadnost stvari osebi, ki to dejansko oblast izvaja. Izvaja se lahko na različne načine, kar je odvisno od vrste stvari kot tudi objekta posesti.
Ključne besede: posest, dobroverna in nedobroverna posest, lastniška in nelastniška posest, posestnik, priposestvovanje, sodno varstvo
Objavljeno: 27.02.2012; Ogledov: 1996; Prenosov: 398
.pdf Celotno besedilo (612,50 KB)

2.
Samopomoč z analizo aktualne sodne prakse
Ana Pušnik, 2018, magistrsko delo

Opis: Samopomoč je izjema v posestnem varstvu, zato je nujno, da so pogoji za samopomoč zelo strogo določeni. Kriteriji za dopustno samopomoč so določeni taksativno in morajo biti izpolnjeni vsi hkrati (kumulativno). To pomeni, da če eden od kriterijev ni podan, samopomoč ni dopustna. To je razvidno tudi iz sodne praksa (VSL sklep II Cp 4064/2011 z dne 18.1.2012, VSL sklep II Cp 1196/1993 z dne 26.1.1994). Iz analize aktualne sodne prakse ugotavljam, da so sodišča v sodbah večkrat samopomoč ocenila za nedovoljeno, kot dovoljeno. Osebno menim, da je to zato, ker je kumulativno določene pogoje za dovoljeno samopomoč, glede na dejansko stanje v konkretnih primerih pred sodiščem izredno težko izkazati in dokazati. Za dopustno samopomoč morajo biti podani vsi elementi iz 31. člena SPZ. V magistrski nalogi sem analizirala posamezne pogoje za dovoljeno samopomoč, glede na dejansko stanje v sodbah. Tako kot po ZTLR se tudi po SPZ zahteva, da je nevarnost neposredna, samopomoč nujna in da je način samopomoči ustreza okoliščinam v katerih obstaja nevarnost. ZTLR za razliko od SPZ ni poznal pogoja, da mora biti samopomoč takojšnja. SPZ je v primerjavi z ZTLR poostril kriterije za dovoljeno samopomoč (VSL sklep I Cp 1215/2013 z dne 12.6.2013). Samopomoč se mora po SPZ tudi časovno ujemati z neupravičenim posegom v posest. Pri analizi aktualne sodne prakse sem ocenila, da je problematičen predvsem pogoj takojšnje samopomoči. Pri kriteriju takojšnje samopomoči je pomembno, da se samopomoč izvrši takoj, ko je to objektivno mogoče (VSL sklep II Cp 4064/2011 z dne 18.01.2012, VSL sklep I Cp 1215/2013 z dne 12.6.2013, VSL sklep II Cp 75/2015 z dne 4.3.2015). Poznamo različne oblike samopomoči. Pri defenzivni samopomoči posestnik vrši samoobrambo svoje posesti za razliko od ofenzivne samopomoči, kjer posestnik odvzame kršilcu posest nazaj. SPZ ureja posebno obliko samopomoči, ki se nanaša na pravico odstraniti korenine in veje. Z izročitvijo predmeta leasinga pridobi leasingojemalec neposredno dejansko oblast nad predmetom in s tem položaj neposrednega posestnika. Neposredno posest pridobi v trenutku, ko mu je predmet izročen, in traja ves čas leasing razmerja oziroma dokler leasingojemalec predmet leasinga ob prenehanju pogodbe o leasingu ne vrne leasingodajalcu. Leasingodajalec in leasingojemalec nimata pravice samovoljno spreminjati obstoječe posestno stanje. Če leasingojemalec po predčasnem prenehanju pogodbe predmeta leasinga prostovoljno ne vrne, mora leasingodajalec vrnitveni zahtevek uveljavljati sodno in ne sme sam s silo ali na skrivaj odvzeti predmeta proti volji leasingojemalca.
Ključne besede: samopomoč, dovoljena samopomoč, pogoji za samopomoč, neupravičen poseg v posest, obrambno dejanje, posestnik, sodna praksa, samopomoč leasingodajalca in leasingojemalca
Objavljeno: 21.12.2018; Ogledov: 111; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (793,35 KB)

Iskanje izvedeno v 0.01 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici