1. Primerjava izbranih značilnosti ženskega podjetništva v Sloveniji in ItalijiAlja Kupčič, 2023, magistrsko delo Opis: Žensko podjetništvo je postalo pomemben del podjetništva po svetu. Na odločitve za začetek podjetniške poti pa vplivajo številni dejavniki. V magistrski nalogi smo proučevali podjetništvo kot celoto, kakšne so značilnosti podjetništva in podjetnikov v Sloveniji, s kakšnimi ovirami se srečujejo na svoji podjetniški poti.
Pomembno je, da je tako podjetnikom kot podjetnicam zagotovljena podjetniška podpora. Podrobneje smo spoznali podjetniško podporno okolje v Sloveniji in Italiji.
Magistrsko delo je razdeljeno na dva dela. V teoretičnem delu smo se osredotočili na podjetnika in njegove značilnosti. Podrobneje pa smo se dotaknili ženskega podjetništva v Sloveniji in Italiji. Prav tako pa smo se dotaknili problemov in izzivov, ki se lahko pojavijo na podjetniški poti.
V praktičnem delu pa smo obravnavali študiji primera slovenskega E2RD, in italijanskega podjetja Versace.
Ključne besede: podjetništvo, podjetje, podjetnica, posel, ženska.
Objavljeno v DKUM: 25.10.2023; Ogledov: 312; Prenosov: 32
 Celotno besedilo (861,54 KB) |
2. Primerjava različnih platform socialnih omrežij z vidika dobičkonosnostiUrška Hacin, 2020, diplomsko delo Opis: Živimo v dobi interneta, ki nikoli ne spi. Ne samo svoj prosti čas, tudi posel se vse hitreje pomika na splet, zaradi svoje priročnosti in velikega dosega. Še nikoli se ni bilo lažje prebiti na tuji trg kot sedaj. Z razvojem različnih poslovnih strategij se hkrati razvijajo tudi novi poklici. Če bi pred 10 leti nekdo svoje delo opredelil kot influencerstvo, bi ga verjetno gledali postrani. Dandanes pa veljajo za eno izmed najmočnejših marketinških orodij. Na vprašanje, ali se dejansko lahko živi od tega, že poznamo odgovor, tukaj bomo podrobneje pogledali, katera platforma socialnih omrežij je tista, ki velja med influencerji za najbolj dobičkonosno. Primerjali bomo tri gigante, in sicer: Instagram, Facebook in Youtube. Empiričen del bo razdeljen na dva dela, in sicer na sledilce in dejanske ustvarjalce. V prvem delu bomo raziskovali s pomočjo ankete, ključni vprašanji bosta, koliko je naš domači slovenski trg sploh dovzeten za socialna omrežja in kje se najpogosteje zadržujejo, medtem ko se bomo v drugem delu osredotočali na influencerje. Vsakemu bomo preko intervjuja zastavili 5 enakih vprašanj, s katerimi se bomo dokopali do odgovora, katera platforma zagotavlja največ možnosti za dobiček.
Ključne besede: socialna omrežja, Facebook, Instagram, Youtube, influencerji, zaslužek, ustvarjalci, sledilci, internet, marketing, oglaševanje, posel
Objavljeno v DKUM: 19.11.2020; Ogledov: 1255; Prenosov: 146
Celotno besedilo (537,41 KB) |
3. Razpolagalno upravičenje pri poslovanju z nepremičninami : magistrsko deloSanja Gorjup, 2019, magistrsko delo Opis: Pri poslovanju z nepremičninami je načelo zaupanja v zemljiško knjigo poglavitnega pomena. Iz tega načela izhaja, da kdor v pravnem prometu pošteno ravna in se zanese na podatke o pravicah, ki so vpisani v zemljiški knjigi zaradi tega ne sme trpeti škodljivih posledic. Načelo zaupanja pri poslovanju z nepremičninami varuje dobroverno osebo, zato je vpis pravice v zemljiško knjigo pomemben. V zemljiško knjigo se vpisujejo nepremičnine, pravice na nepremičninah in pravna dejstva tako glede nepremičnin, kot glede imetnikov pravic na nepremičninah, ki so pomembna za pravni promet z nepremičnino. Stvarna pravica, ki se vpisuje v zemljiško knjigo je tudi lastninska pravica. Po vsebini upravičenj, ki jih vključuje, je lastninska pravica najobsežnejša stvarna pravica in lahko na primeru te pravice najprimerneje razložimo upravičenja in tako tudi med njimi razpolagalno upravičenje. V magistrski nalogi bo pojasnjena razlika med samo pravico in upravičenjem. Vsebino pravice determinirajo upravičenja. Vsaka pravica je sestavljena iz enega ali več upravičenj. Vsebina upravičenj, ki jih vključuje pravica, nam povedo na kakšen način lahko uveljavimo pravico, proti komu jo lahko uveljavimo ter ali lahko s pravico razpolagamo in na kakšen način. Zato je členitev pravice na upravičenja ne zgolj teoretičnega pomena, temveč je izredno pomembna za pravilno razumevanje vsebine pravice, ter s tem povezano uporabo pravnih pravil o uveljavljanju pravice in razpolaganju z njo. Posamezna pravica lahko vključuje tri vrste upravičenj: temeljno (materialnopravno) upravičenje, pravovarstveni zahtevek in razpolagalno upravičenje.Vsaka pravica mora vključevati najmanj eno temeljno (materialnopravno) upravičenje ter pravovarstveni zahtevek. Večina pravic vključuje tudi tretjo vrsto upravičenja, to je razpolagalno upravičenje. Razpolagalno upravičenje predstavlja del pravice, ki imetniku zagotavlja pravno možnost prenesti, obremeniti, preoblikovati ter odpovedati se pravici. Z izrazom razpolagalno upravičenje označujemo pravno dejanje (pravni posel) njenega imetnika, ki povzroči prenos, spremembo ali prenehanje te pravice. Razpolagalno upravičenje je torej pravna možnost imetnika pravice razpolagati s to pravico na določen način. Ko obravnavamo razpolagalno upravičenje, se sprašujemo, ali pravica vključuje upravičenje imetnika razpolagati z njo in v kakšnem obsegu. Razpolagalno upravičenje je kot izrecna sestavina pravice opredeljena samo v prvem odstavku 37. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ), pod pojmom lastninska pravica. To seveda ne pomeni, da druge pravice ne vsebujejo razpolagalnega upravičenja. Vse stvarne pravice tudi ne vsebujejo popolnega razpolagalnega upravičenja. V teoriji in sodni praksi se velikokrat nepravilno poimenuje razpolagalno upravičenje kot razpolagalna sposobnost. Prav tako se nam postavlja vprašanje, ali je razpolagano upravičenje predpostavka za začetek učinkovanja razpolagalnega pravnega posla. V pravnem prometu je trenutek vpisa izredno pomemben, saj velja pravna maksima prior tempore potior iure, ki pomeni hitrejši po času, močnejši po pravici. Pri tem je potrebno izpostaviti pričakovano pravico, katera je vmesno lastninsko stanje na nepremičnini, ko pravnoposlovni pridobitelj čeprav formalno gledano še ni lastnik, uživa določeno lastninsko varstvo, še preden vloži predlog za vknjižbo pridobitve lastninske pravice v zemljiško knjigo. Postavlja se vprašanje, ali pričakovana lastninska pravica pridobitelja omeji razpolagalno upravičenje odsvojitelja. Lastninska pravica ni več absolutna pravica ali vseobsegajoča in oblastvena pravica, saj jo omejujejo različna pravna področja tako, da je njen tradicionalni koncept zelo okrnjen. Pri omejitvah lastninske pravice splošno razlikujemo med omejitvami v javnem interesu in omejitvami, ki varujejo zasebne interese. Te omejitve pa odpirajo nekatera pomembna pravna vprašanja, ki so predmet magistrskega dela.
Ključne besede: poslovanje z nepremičninami, načelo zaupanja v zemljiško knjigo, trenutek vpisa, lastninska pravica, prenos lastninske pravice, materialnopravna upravičenja, razpolagalno upravičenje, razpolagalni pravni posel, pričakovana pravica, omejitve lastninske pravice.
Objavljeno v DKUM: 24.04.2019; Ogledov: 5056; Prenosov: 372
Celotno besedilo (1,30 MB) |
4. Davčno obravnavanje trikotnih in verižnih poslov v sistemu DDV na področju mednarodne trgovine : doktorska disertacijaMaruša Pozvek, 2019, doktorska disertacija Opis: Vzpostavitev notranjega trga je temeljni razlog za uvedbo instituta tristranskih poslov. Prost pretok blaga, ki je ena izmed svoboščin EU, omogoča zaporedno prodajo blaga od prvega prodajalca do zadnjega kupca, ki jo sklenejo trije davčni zavezanci, vsak iz svoje države. Tristranske posle, ki so podvrsta verižnih poslov, delimo na prave in neprave. Kadar so davčni zavezanci vsak iz svoje države EU, govorimo o pravih tristranskih poslih, za katere je značilna poenostavitev, ki olajšuje pretok blaga znotraj EU in zmanjšuje administrativne obveznosti. Tristranski posli spadajo med najzahtevnejša področja, z vidika davčne obravnave. Posebej problematični so nepravi tristranski posli pri katerih je en člen fizična oseba, ima podjetje, ki je eden izmed členov v verigi, sedež izven EU, ali ko blago potuje iz prve države najprej v drugo in šele nato v tretjo državo. Pri nepravih tristranskih poslih za kombinacije dobav znotraj EU z izvozom in uvozom blaga je potrebna ustrezna davčna analiza, saj ne veljajo poenostavitve, zato se davčne rešitve razlikujejo od primera do primera. V praksi udeleženci v posameznih poslih pogosto zlorabljajo identifikacijske številke za DDV za protipravne namene, kot so različne goljufije in utaje davkov. Pri mednarodnem poslovanju v sistemu DDV je potrebno veliko pozornosti nameniti veljavni zakonodaji v drugi državi bodisi državi članici ali tretji državi. Zapletena določila in definicije v direktivi DDV lahko nacionalnim davčnim organom omogočajo preveč manevrskega prostora pri odločanju in podajanju stališč, ki so za davčnega zavezanca zavezujoča. Torej, če nacionalni organi različno razlagajo iste institute in drugače uporabljajo enake ukrepe lahko to privede do kršitev pravic davčnih zavezancev. Razlike v pristopih lahko privedejo do resnih težav, kot je dvojno obdavčevanje ali pa do obdavčitve sploh ne pride. S tem se ustvarja pravna negotovost in povzročajo nepotrebni materialni stroški za gospodarske subjekte, ki poslujejo po vsej EU.
S sistemom DDV in verižnimi posli so tesno povezane trgovinske klavzule Incoterms, saj se z vključitvijo ene od klavzul Incoterms v kupoprodajno pogodbo stranki jasno in nedvoumno dogovorita o tem, kdaj šteje, da je prodajalec izpolnil svojo dolžnost dobave blaga. Med zavezanci ABC transakcij v sistemu DDV večkrat prihaja do sporov, ker mora vsak člen v verigi dokazovati, da je izpolnil vse svoje davčne obveznosti.
Ključne besede: Davek na dodano vrednost, davčna obveznost, verižni posel, tristranski posel, uvoz blaga, izvoz blaga, dobava blaga, pridobitev blaga, ID številka za DDV, mednarodna trgovina, davčne obveznosti, sistem DDV, trgovinske klavzule Incoterms.
Objavljeno v DKUM: 22.02.2019; Ogledov: 3485; Prenosov: 551
Celotno besedilo (5,05 MB) |
5. Navidezni in zaobideni posel v nemškem in slovenskem davčnem pravuMarko Ravljen, 2018, doktorska disertacija Opis: Čeprav se na prvi pogled definiranje in razmejitev zavezančevega ravnanja v razponu od povsem dopustnega do davčno evazivnega zdi lahka naloga, pa kot izhaja iz predložene naloge temu še zdaleč ni tako. V predstavljenem delu uporabljam izraz »davčna izognitev« (oziroma subsidiarno: »davčno načrtovanje/planiranje«) za opredelitev legalnega ravnanja, izraz »davčno zaobidenje« (oziroma subsidiarno: »davčno izogibanje«, ki ga za opredelitev četrtega odstavka 74. člena ZDavP-2 uporablja pretežni del slovenske davčnopravne literature) za opredelitev davčno spornega ravnanja, ki pa ne predstavlja kaznivo dejanje, ter izraz »davčna utajitev« (oziroma »davčna utaja«) za opredelitev dejanja, ki pa kaznivo dejanje je.
Temeljno vprašanje, na katerega je bilo potrebno odgovoriti že v izhodišču, je vprašanje obstoja podrejenosti davčnega od civilnega pravo. V predloženem delu ugotavljam, da razlaga davčnih zakonov temelji na svojih vrednotah in pravilih, ki dajejo v postopku oblikovanja davčne osnove prednost ekonomskim učinkom sklenjenih pravnih poslov pred njihovo civilnopravno obličnostjo. Govorimo lahko o t. i. ekonomskem pristopu, ki se v nemškem davčnem pravu kaže v določbah § 39 do § 42 AO (Abgabenordnung), v slovenskem davčnem pravu pa v vseh štirih odstavkih 74. člena ZDavP-2 (Zakon o davčnem postopku). Davčno pravo tako ugotavlja in obdavčuje dejanski ekonomski uspeh ter se bori proti prirejenemu (zmanjšanemu) »uspehu«, ki ga določeni davkoplačevalci izkazujejo z uporabo navideznih in zaobidenih poslov.
Navidezni posel je posel, v katerem je izjava nasprotni poslovni stranki podana sporazumno (tj. z naslovnikovim pristankom), da naj izjavljeno ne bi veljalo. Pri navideznem poslu dejansko obstaja nasprotje med tem, kar je možno prepoznati iz posla (oziroma dogodka), ter med tem, kaj se je v resnici zgodilo. Protislovje med listinsko izkazanim poslom na eni strani in dejansko prepoznanim stanjem (realnostjo) na drugi strani je tako temeljni gradnik navideznega posla. Izjavljeno se ne sklada z dejanskimi dogodki.
Nasprotno pa obid zakona (fraus legis) opredeljujemo kot ravnanje, ki sicer ni usmerjeno proti izrecnemu pomenu zakona, vendar krši njegov smisel. Številčna množica oblik obida zakona, ki so še posebej zaznane v davčnem, dednem, konkurenčnem in delovnem pravu ter pravu gospodarskih družb, daje različne variante oblikovanja strategij zaobidenih poslov. V primeru obida zakona tako ni kršen zakon v svojem besedilu, je pa zagotovo zaobidena njegova vsebina (sententia) in zakonodajalčeva volja (voluntas). In v tem se obid zakona razmejuje od navideznega posla, ki pa je oblika kršitve zakona. Obid zakona je posledično potrebno strogo ločevati od kršitve zakona, čeprav obe ravnanji sprostita enake učinke.
Pri tem pa se seveda pojavlja vprašanje po razmejitvi zaobidenega in navideznega posla. Ugotovi se, da zaobideni posel ni nikakršen navidezni posel, temveč je – podobno kot fiduciarni in slamnati posel – resnično želen, saj so le na ta način nameravane posledice dosegljive. Tako je potrebno ostro ločevati med obema oblikama, vendar je potrebno poudariti, da se kljub navedeni teoretični razmejitvi v praksi pojavljajo težave pri samemu prepoznanju teh poslov in njihovem ločevanju. V predstavljeni nalogi tako predstavljam strategije in pojavne oblike navideznega in zaobidenega posla.
V davčnem pravu je težje kot ekstreme (kar sta davčna izognitev (oz. planiranje) na eni ter davčna utaja na drugi strani) presojati davčno zaobidenje. Vsem trem izrazom je skupno zgolj to, da opisujejo situacijo, v kateri davkoplačevalec skuša zmanjšati davek. Davčno zaobidenje je nesprejemljiva manipulacija zakona, ki ni enaka legitimnemu davčnemu planiranju, hkrati pa ni kaznivo dejanje. Nasprotno pa je navidezni posel ravnanje, ki nesporno podlega klasifikaciji davčne utaje (tj. kaznivo dejanje), saj davčni zavezanec v poslovnih knjigah in davčnih obračunih prikaže lažno stanje.
Ključne besede: fraus legis, agere in fraudem legis, obid zakona, zaobideni posel, simulacija, navidezni posel, davčno zaobidenje, protizaobidni predpis, Direktiva proti davčnemu zaobidenju
Objavljeno v DKUM: 23.11.2017; Ogledov: 2581; Prenosov: 412
Celotno besedilo (3,99 MB) |
6. Varstvo imetnika lastninske pravice na nepremičnini v pričakovanju v razmerju do imetnika prisilne hipotekeKatarina Vukelić, 2017, magistrsko delo Opis: Lastninska pravica se pridobi na podlagi pravnega posla, dedovanja, zakona ali odločbe državnega organa. Splošni pogoji za učinkovit prenos lastninske pravice s pravnim poslom so: obstoj veljavnega zavezovalnega pravnega posla, s katerim se imetnik pravice zaveže prenesti pravico na drug subjekt, odsvojitelj mora imeti sposobnost, da lahko veljavno in učinkovito razpolaga z lastninsko pravico, obstajati mora razpolagalni pravni posel in izpolnjeni morajo biti drugi pogoji, ki jih določa zakon (na nepremičninskem področju je to vpis v zemljiško knjigo). Ne glede na zakonsko dikcijo, ki ne dopušča dvoma o pogojih, ki morajo biti za pridobitev lastninske pravice izpolnjeni, je sodna praksa iznašla lastninsko pravico v pričakovanju. Gre za vmesno lastninsko stanje na nepremičnini, ko je pravnoposlovni pridobitelj lastninske pravice kljub odsotnosti vpisa v zemljiško knjigo, že deležen določenega lastninskega varstva.
V magistrskem delu se ukvarjam z učinki lastninske pravice v pričakovanju v razmerju do prisilne hipoteke. Prisilna hipoteka lahko nastane v postopku izvršbe, v postopku zavarovanja ali na podlagi predhodne odredbe. Vse prisilne zastavne pravice nastanejo v posebni situaciji, ki se pomembno razlikuje od okoliščin, v katerih nastane pogodbena hipoteka.
Kupec, ki pred začetkom stečajnega postopka odsvojitelja, razpolaga z notarsko overjeno zemljiškoknjižno listino, ima (lahko) izločitveno pravico oziroma neposredno vknjižbeno pravico. Če nepremičnina ne spada v stečajno maso in tako ne služi poplačilu upnikov v stečajnem postopku, je logično, da upnik tudi v izvršbi ne more poseči po tej nepremičnini, da bi dosegel poplačilo svoje terjatve. Imetniku lastninske pravice v pričakovanju je tako zagotovljeno varstvo v izločitveni pravdi. Imetnik lastninske pravice v pričakovanju pa izkazuje pravico, ki izvršbo preprečuje. Upravičen je torej tudi do ugovora tretjega. Prav tako ima pravni interes za uveljavljanje zahtevka za ugotovitev neobstoja ločitvene pravice in za vložitev izbrisne tožbe.
Ključne besede: lastninska pravica, pravni posel, lastninska pravica v pričakovanju, prisilna hipoteka, stečajni postopek
Objavljeno v DKUM: 08.08.2017; Ogledov: 2092; Prenosov: 177
Celotno besedilo (989,33 KB) |
7. PRAVNOPOSLOVNI PRENOS LASTNINSKE PRAVICE NA NEPREMIČNINAH: PRIMERJAVA SLOVENSKE UREDITVE Z UREDITVIJO V NEMŠKEM PRAVNEM REDUDoris Jern, 2015, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je zajeta primerjava pravnoposlovnega prenosa lastninske pravice na premičninah med slovenskim in nemškim pravnim redom in uveljavljenih transfernih sistemih. Oba pravna reda izvirata iz germanske skupine, ampak se med seboj v določenih določbah razlikujta. Posvetili smo se iskanju razlik pri predpostavkah za veljaven prenos lastninske pravice na premičnini, pravnem varstvu odsvojitelja in pravnem varstvu, ki ga uživa tretja oseba v primeru, da pridobi lastninsko pravico od razpolagano nesposobne osebe. Prav tako nas je zanimalo kaj se zgodi z omenjenimi stvarnimi pravicami na premičnini v primeru a non domino pridobitve.
Iz diplomskega dela bo razvidna razlika med transfernim sistemom, ki ureja razmerje med zavezovalnim in razpolagalnim pravnim poslom na podlagi abstraktnega načela in med transfernim sistemom, ki to razmerje ureja na podlagi kavzalnega sistema.
Ključne besede: Pravnoposlovni prenos lastninske pravice, pravni posel, premičnina, transferni sistem, načelo kavzalnosti, abstraktno načelo, Slovenija, Nemčija, a non domino.
Objavljeno v DKUM: 29.05.2017; Ogledov: 1616; Prenosov: 122
Celotno besedilo (659,90 KB) |
8. Pridobitev lastninske pravice na nepremičninah v slovenskem, avstrijskem in nemškem pravnem reduBetty Časar, 2016, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava pridobitev lastninske pravice na nepremičninah v slovenskem, avstrijskem in nemškem pravnem redu. Lastninska pravica velja za osrednjo pravico stvarnega prava v vseh obravnavanih pravnih redih. Svojemu imetniku zagotavlja najširša upravičenja, med katerimi je tudi upravičenje do pravnega razpolaganja s stvarjo. Lastnik je tisti, ki lahko svojo lastninsko pravico na stvari prenese na drugo osebo. V tem primeru govorimo o pravnoposlovni pridobitvi lastninske pravice, ki v praksi velja za najpomembnejši in najpogostejši način pridobitev lastninske pravice, tudi na nepremičninskem področju. V obravnavanih pravnih redih poznamo, poleg prvanoposlovne pridobitve lastninske pravice, še druge načine pridobitve lastninske pravice na nepremičninah. Kot klasične pravne temelje za pridobitev lastninske pravice lahko v nadaljevanju označimo zakon, odločbo državnega organa in dedovanje. V slovenskem, avstrijskem in nemškem pravnem redu ima v pravnem prometu nepremičnin izjemno pomembno vlogo tudi zemljiška knjiga, ki je v prvi vrsti pomembna z vidika pridobitve lastninske pravice, saj predstavlja pridobitni način v okviru pravnoposlovnih pridobitev. Na drugi strani pa ima zemljiška knjiga posebno funkcijo pri zagotavljanju publicitete. V magistrskem delu je predstavljen institut pridobitve lastninske pravice na nepremičninah v vsakem posameznem pravnem redu posebej, najprej v slovenskem, potem v avstrijskem in na koncu v nemškem pravnem redu. V vseh obravnavanih pravnih redih so izpostavljeni in analizirani načini pridobitve lastninske pravice na nepremičninah in pri tem predstavljeni temeljni pravni akti in pravna pravila. V zaključnem delu magistrskega dela je opravljena primerjalnopravna analiza, kjer je poudarek namenjen primerjavi slovenske, avstrijske in nemške pravne ureditve instituta pridobitve lastninske pravice na nepremičninah. V tem okviru so izpostavljene podobnosti in morebitna odstopanja, ki so bila ugotovljena pri primerjavi obravnavanih pravnih ureditev.
Ključne besede: Lastninska pravica, nepremičnina, pravni naslov, pridobitni način, pravni posel, zakon, odločba državnega organa, dedovanje, zemljiška knjiga.
Objavljeno v DKUM: 08.03.2017; Ogledov: 1598; Prenosov: 175
Celotno besedilo (781,78 KB) |
9. |
10. POSLOVNA PODJETNOST BOLNIŠNIČNIH ZDRAVNIKOV GORENJSKE REGIJEAndrej Prlja, 2016, magistrsko delo/naloga Opis: Nesorazmerje med razpoložljivimi sredstvi in materialnimi zahtevami sodobne medicine je velik problem današnjega časa. Imperativ je racionalna poraba. Za kakovostnejše poslovne rešitve bi tudi zdravniki potrebovali vsaj osnovna poslovno-podjetniška znanja.
Raziskali smo, kakšno je stanje glede poslovno podjetniških znanj, hotenj in aktivnosti med bolnišničnimi zdravniki gorenjske regije. Anketo je od 159 zdravnikov izpolnilo 99 (62,2 %). Uporabili smo metode opisne in sklepne statistike t in Z teste, teste deleža, neparametrične teste, metodo glavnih komponent in metodo diskriminantne analize. Ugotovili smo, da je večina bolnišničnih zdravnikov nezadovoljnih s sedanjim materialnim stanjem in pričakovanji za prihodnost, tako zdravstvenega sistema kot celote, kot tudi ustanov, kjer so zaposleni. Zaenkrat so še zadovoljni z osebnim materialnim stanjem, nezadovoljni s perspektivo. Ločijo prednosti in slabosti javnega ter zasebnega zdravstva. Zavedajo se, da nimajo ustreznih organizacijsko poslovnih znanj, denar jim ni najpomembnejši motivacijski dejavnik in praviloma niso poslovno aktivni.
Med raziskavo se je izkazalo, da ni objektivnega merila poslovno podjetniških lastnosti, znanj in hotenj, sploh ne za zdravnike. Zato smo na osnovi metodoloških navodil, strokovne literature in lastnih predhodnih raziskav oblikovali svoje merilo vprašalnik, prilagojen zdravnikom. Dosegli smo raven pilotne študije in merilo prizkusili vpraksi. Raziskava je pokazala, da obstajajo nekatere značilne razlike med skupinama poslovno aktivnih in neaktivnih zdravnikov v lastnostih, znanjih in drugih predispozicijah za poslovno aktivacijo. Za dokončno oblikovanje in umeritev merila bodo potrebne nadaljnje raziskave.
Stanje glede poslovno-podjetniških aktivnosti in ambicij ni spodbudno. Kljub prevladujočemu nezadovoljstvu z materialnim stanjem in pričakovanji za v bodoče večina zdravnikov ni poslovno aktivnih. Za izboljšanje stanja bo treba ozavestiti zdravnike o pomenu poslovne plati medicine, izboljšati njihovo poslovno informiranost in izobraževanje ter spodbujati njihove poslovne aktivnosti, saj so osnovni nosilci zdravstvenega sistema. Pri ocenjevanju učinkov takih ukrepov in njihovem usmerjanju bi pomagalo objektivno merilo, katerega osnova je rezultat naše magistrske naloge.
Ključne besede: - zdravnik
- posel
- podjetništvo
- podjetniške lastnosti
- gorenjska regija
Objavljeno v DKUM: 12.10.2016; Ogledov: 1589; Prenosov: 102
Celotno besedilo (3,30 MB) |
