| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Posebnosti postopka v sporih majhne vrednosti
Tim Mijailović, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava posebno področje civilnega procesnega prava, natančneje postopek v sporih majhne vrednosti oziroma posebnosti v primerjavi z rednim pravdnim postopkom. ZPP ureja postopek v sporih majhne vrednosti kot posebno vrsto postopka. Rdeča nit postopka v sporih majhne vrednosti je vsekakor načelo ekonomičnosti in pospešitve, kar je razvidno iz vseh institutov, ki so posebnost prej omenjenega postopka in sovpadajo s samim namenom. Za to vrsto postopka veljajo specifična procesna pravila, ki se razlikujejo od rednega postopka ravno zaradi skladnosti med višino tožbenega zahtevka, ki je relativno nizka (2.000 oziroma 4.000 evrov v gospodarskih sporih majhne vrednosti) in stroški. Zakonodajalec se je odločil ne le za drugačna procesna določila, temveč tudi za zreduciranje posameznih procesnih dejanj, predvsem na strani strank. Vse posebnosti postopka v sporih majhne vrednosti težijo k ekonomičnosti procesnih dejanj, vendar za seboj povlečejo omejitve, ki se logično pokažejo zaradi hitrosti celega postopka. Z diplomsko nalogo sem poskušal prikazati trenutno nacionalno pozitivno pravno ureditev, in ali takšna procesnopravna ureditev kot jo pozna Slovenija glede sporov majhne vrednosti res prinese želene učinke in pripomore k ekonomičnosti postopka. V uvodnem delu je predstavljen pojem in sama umeščenost posebnega postopka v civilni pravdni postopek. V nadaljevanju so poudarjene razlike in posebnosti postopka v sporih majhne vrednosti v primerjavi z rednim pravdnim postopkom z analizo obsežne sodne prakse na to temo.
Ključne besede: Postopek v sporih majhne vrednosti, posebni postopek, civilno procesno pravo, posebnosti postopka, sumarni postopek, zakon o pravdnem postopku.
Objavljeno: 10.05.2016; Ogledov: 1345; Prenosov: 193
.pdf Celotno besedilo (580,25 KB)

2.
POSTOPEK V KOLEKTIVNIH DELOVNIH SPORIH
Katja Farič, 2015, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava postopek reševanja kolektivnih delovnih sporov. To so spori med strankami kolektivnih delovnih razmerij (združenja delavcev oziroma delodajalcev) ali med osebami, ki jim je priznan položaj stranke (na primer skupina delavcev), katerih predmet je kolektivna pravica, obveznost, pravno razmerje ali interes. V delu je podrobneje opredeljena narava in značilnosti kolektivnih delovnih sporov, obravnavane so posamezne vrste kolektivnih delovnih sporov, ki jih omenja Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1) ter delitev na pravne in interesne spore. Kolektivne delovne spore lahko razrešijo bodisi stranke same, bodisi se rešujejo zunajsodno ali pa v sodnem postopku. Za sodni postopek, ki poteka pred delovnimi in socialnimi sodišči veljajo določene posebnosti, po katerih se ta postopek razlikuje od pravdnega postopka, to je t.i. procesno-materialna koncepcija strank, poudarjeno načelo pospešitve postopka, procesna predpostavka za začetek sodnega postopka in druge. Magistrsko delo obravnava pregled posebnosti postopka pred delovnim in socialnim sodiščem, s prikazom sodne prakse in primerjalnopravnim pregledom ureditve postopka v kolektivnih delovnim sporih v Nemčiji.
Ključne besede: kolektivni delovni spor, delovno in socialno sodišče, mirno reševanje sporov, posebnosti postopka pred sodiščem, udeleženci
Objavljeno: 12.04.2016; Ogledov: 1052; Prenosov: 257
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

3.
POSTOPKI V INDIVIDUALNIH DELOVNIH SPORIH
Maja Arzenšek, 2015, magistrsko delo

Opis: Delovno razmerje je trajno in osebno razmerje med delavcem in delodajalcem, kjer gre za podrejenost delavca kot šibkejše stranke. Stranki avtonomno skleneta pogodbo o zaposlitvi, ki praviloma predstavlja konstitutivni akt. Kljub prostovoljnosti sklenitve, sta stranki vezani s kogentnimi pravili, od katerih ne smeta odstopati. Z namenom varovanja delavca se je razvilo delovno pravo kot posebna pravna disciplina. Kljub razvoju številnih institutov, ki služijo varstvu pred zlorabami nadrejenega položaja delodajalca, se v praksi pojavljajo delovni spori, ki imajo svoje specifike glede na splošne civilne spore. Pri opredelitvi individualnih delovnih sporov izhajamo iz dejstva, da je sporna individualna pravica, obveznost ali razmerje, ki izhaja iz delovnega razmerja. Pri tem gre za individualno razmerje, saj na eni strani nastopa delavec, na drugi pa delodajalec. Spore je seveda treba preprečevati in zmanjševati njihov nastanek, če pa kljub temu nastanejo, jim je potrebno poiskati rešitev v okviru izvensodnega ali sodnega postopka. V okviru sodnega varstva, so pri postopkih v individualnih delovnih sporih določene specifike. Tako so v navedenih sporih posebnosti glede začetka postopka, kot je denimo uveljavljanje pravic in rok za sodno varstvo. Prav tako veljajo posebnosti glede pooblaščencev, pristojnosti sodišča, dokaznega bremena, vzorčnega postopka, poravnalnega naroka in glavne obravnave ter posebnosti glede stroškov postopka, začasnih odredb, konca sodnega postopka in pravnih sredstev.
Ključne besede: delovno razmerje, individualni delovni spor, posebnosti postopka, sodno varstvo
Objavljeno: 12.04.2016; Ogledov: 1017; Prenosov: 255
.pdf Celotno besedilo (1,14 MB)

Iskanje izvedeno v 0.09 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici