| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Vlaganje skupnega premoženja v posebno premoženje enega od partnerjev
Ana Čopar, 2019, diplomsko delo

Opis: Zakonca v zakonski zvezi ali partnerja v življenjski skupnosti z delom, v času trajanja zakonske zveze oziroma življenjske skupnosti, po Družinskem zakoniku, z delom pridobita skupno premoženje. V prvem poglavju bo predstavljeno in na sodno prakso oprto, kdaj se šteje skupnost za življenjsko in kdaj štejemo zakonsko zvezo za dejansko, saj ni dovolj le formalni obstoj. Katere vse okoliščine je potrebno tu upoštevati, bodo torej predstavljene v prvem poglavju. V nadaljevanju, drugo poglavje bo predstavljeno premoženje kot celota. Kaj vse spada v premoženje in tudi katera je funkcija le-tega. Na drugo pa se navezuje tretje poglavje, ki bolj specialno opredeli premoženje zakoncev oziroma partnerjev. Predstavljeno je skupno premoženje, kaj vse ga sestavlja zakonsko in kako je sestavine bolj natančno opredelila sodna praksa. Opisana sta tudi pogoja, ki pogojujeta nastanek skupnega premoženja, da je pridobljeno v času trajanja zakonske ali življenjske skupnosti in pa da je pridobljeno z delom. Premoženje, ki ni skupno je posebno premoženje in je opisano, prav tako tudi naslovi na podlagi katerega nastane. Na koncu poglavja sem omenila spremembo, ki se je uvedla z spremembo zakonodaje Družinskega zakonika in sicer možnost zakoncev ali partnerjev, da kadarkoli pred, v trajanju zakonske zveze ali življenjske skupnosti oziroma ali po razvezi s pogodbo sporazumno razdelita skupno premoženje. Prej te možnosti ni bilo, obstajal je le zakonit, kogenten, režim. V četrtem poglavju, kjer je predstavljen problem te diplomske naloge sem razreševala problematiko prelivanja premoženjskih kategorij. Pojasnjene so vse tri možnosti in sicer vlaganje posebnega premoženja enega od partnerjev v skupno premoženje, vlaganje posebnega premoženja enega od partnerjev v posebno premoženje drugega partnerja ter kategorija prelivanja premoženja, zaradi katere nastaja največ kompleksnih vprašanj, vlaganje skupnega premoženja v posebno premoženje enega od partnerjev. V zadnji kategoriji je poseben poudarek na vlaganju v nepremičnino, ki je posebno premoženje. Zadnje, peto poglavje predstavlja rešitev, ki je v povračilnih zahtevkih. To temelji na načelu superficies solo cedit oziroma povezanosti zemljišča in objekta. Predstavljeno je tudi obogatitven pristop, ki se uporablja za merilo višine okoriščenja in posledično povračilnega zahtevka.
Ključne besede: skupno premoženje, posebno premoženje, prelivanja premoženjskih kategorij, zakonska zveza, življenjska skupnost, povezanost zemljišča in objekta
Objavljeno: 20.12.2019; Ogledov: 1019; Prenosov: 172
.pdf Celotno besedilo (436,82 KB)

2.
Prelivanje premoženjskih kategorij zakoncev, zunajzakonskih partnerjev ter partnerjev v partnerski zvezi na podlagi aktualne sodne prakse
Staša Gjerek, 2019, magistrsko delo

Opis: Premoženjska razmerja med zakonci (v nadaljevanju z njimi izenačenimi zunajzakonskimi partnerji ter partnerji v partnerski zvezi) so kompleksne narave, saj v času trajanja partnerske skupnosti prihaja do številnih prelivanj premoženjskih kategorij, skupnega ter posebnega premoženja. Že na začetku je potrebno opozoriti, da skupno premoženje sestavljajo premoženjske pravice, ki so bile pridobljene z delom ali odplačno med trajanjem zakonske zveze, medtem ko posebno premoženje lahko opredelimo kot premoženje, ki ga je zakonec pridobil pred sklenitvijo zakonske zveze ali neodplačno med trajanjem zakonske zveze. Dandanes so mladi zaradi finančne negotovosti postavljeni v položaj, ko živijo doma ter tako vlagajo sredstva in delo v premoženje, ki je v lasti staršev ali tretjih oseb. Posledično prihaja do številnih prelivanj premoženjskih kategorij ter vlaganj, predvsem posebnega premoženja enega zakonca v posebno premoženje drugega zakonca, vlaganja skupnega premoženja v posebno premoženje, podjetniškega vlaganja ter drugih primerov, ki imajo za posledico vzpostavitev stvarnopravnih ter obligacijskih učinkov. Po pravilih obligacijskega prava ima zakonec, ki vlaga, splošni verzijski zahtevek, pravila stvarnega prava pa kot izhodišče napotujejo na uporabo pravil 48. člena SPZ, ki graditelju ne priznava lastninske pravice, temveč zahtevek za povrnitev tistega, za kar je bil lastnik obogaten. Ob tem se pojavljajo številna vprašanja v zvezi z zahtevkom, ki zakoncu pripada na podlagi vlaganj, za kar se je povečala vrednost nepremičnine. Gre predvsem za vprašanja, od koga lahko zakonec zahteva nazaj tisto, kar je vložil, v kakšnem času ter kakšnem obsegu. Med drugim pravila Družinskega zakonika glede premoženjskih razmerij med zakonci posegajo na področje vlaganj zakoncev, saj v primeru, če zakonec vlaga delo ali sredstva v nepremičnino, ki je posebno premoženje drugega zakonca, se lahko zakonca sporazumeta o obstoju in višini ter zavarovanju terjatve, ob upoštevanju pravil stvarnega prava ter zakona, ki ureja izvršbo in zavarovanje. Prav tako imata zakonca po novi ureditvi precej več možnosti v primeru izločitvene pravice v postopku osebnega stečaja enega izmed njiju. S sprejetjem Družinskega zakonika je bil odpravljen kogentni, sicer veljavni zakoniti premoženjski režim in po novem imata zakonca možnost sklenitve pogodbe o ureditvi premoženjskopravnih razmerij ter svobodno ureditev premoženjskega režima. S sklenitvijo omenjene pogodbe, pa se pojavljajo številna vprašanja, predvsem glede publicitetnega učinka registra pogodb o ureditvi premoženjskopravnih razmerij ter dolžnosti in skrbnosti tretjih oseb o stanju vpisov, ki izhajajo iz registra, glede nadrejenosti ter podrejenosti premoženjskega statusa partnerjev. Ugotovimo lahko, kako pomembna je ureditev premoženjskega režima v času trajanja partnerske skupnosti, da kasneje, predvsem ob razvezi, ne prihaja do problemov ter s tem povezanimi postopki.
Ključne besede: Zakonska zveza, zunajzakonska skupnost, partnerska zveza, skupno premoženje, posebno premoženje, pogodba o ureditvi premoženjskopravnih razmerij, register pogodb o ureditvi premoženjskopravnih razmerij, vlaganje posebnega premoženja zakonca v posebno premoženje drugega zakonca, podjetniško premoženje zakoncev, vlaganje skupnega premoženja v posebno premoženje, obogatitveni zahtevek, povečanje vrednosti nepremičnine, osebni stečaj zakonca.
Objavljeno: 20.12.2019; Ogledov: 679; Prenosov: 161
.pdf Celotno besedilo (1,11 MB)

3.
Analiza sodne prakse posebnega premoženja zakoncev po letu 2010
Patriša Kokol, 2017, diplomsko delo

Opis: S sklenitvijo zakonske zveze nastanejo za zakonca določene pravne posledice, tako na osebnem kakor tudi na premoženjskopravnem področju. Pravila družinskega prava na splošno, kot tudi premoženjskopravna razmerja med zakoncema, ureja Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Ta zakon pozna en sam, obligatoren zakonski režim. Je kogentne narave in zato zakonca ne moreta pogodbeno spreminjati premoženjskega režima, saj ta ni prepuščen svobodi pogodbenega urejanja. Veljavna pravna ureditev določa režim skupnega premoženja in režim posebnega premoženja zakoncev. Trenutek, ko začnemo ločevati skupno in posebno premoženje zakoncev, je trenutek sklenitve zakonske zveze. Skupno premoženje zakoncev je tisto premoženje, ki ga zakonca pridobita z delom v času trajanja zakonske zveze. V zvezi s skupnim premoženjem velja zakonska domneva, da sta deleža zakoncev na skupnem premoženju enaka. Posebno premoženje zakoncev pa je premoženje, ki ga ima zakonec ob sklenitvi zakonske zveze, ostane njegova last in z njim samostojno razpolaga. V kategorijo posebnega premoženja uvrščamo prav tako premoženje, ki ga zakonca pridobita v času trajanja zakonske zveze, vendar ne z delom, temveč neodplačno. Zakonskih določb, ki urejajo premoženjskopravna razmerja med zakoncema, je v slovenskem pravnem redu relativno malo. Velik pomen imajo na tem mestu sodišča, ki skozi svoje odločitve z interpretacijo in konkretizacijo zakonskih določb vsebino postavljajo v okvir prava. Sprejetje novega Družinskega zakonika je na področju premoženjskopravnih razmerij med zakoncema prineslo velike spremembe. Zakoncem in zunajzakonskim partnerjem je omogočil, da bodo s sklenitvijo pogodbe o ureditvi premoženjskopravnih razmerij lahko izključili zakoniti premoženjski režim in tega uredili s pogodbo na način, ki jim najbolj ustreza. V primeru, ko zakonca ne bosta sklenila pogodbe o ureditvi premoženjskopravnih razmerij, bo za njiju veljal zakoniti premoženjski režim.
Ključne besede: Zakonska zveza, premoženjska razmerja, premoženjskopravni režim, premoženje zakoncev, skupno premoženje zakoncev, posebno premoženje zakoncev, sodna praksa, pogodba o ureditvi premoženjskopravnih razmerij.
Objavljeno: 22.09.2017; Ogledov: 1250; Prenosov: 157
.pdf Celotno besedilo (586,24 KB)

4.
SKUPNO PREMOŽENJE ZAKONCEV - PRIMERJAVA SLOVENSKEGA IN NIZOZEMSKEGA PRAVNEGA SISTEMA
Kristina Amon, 2014, diplomsko delo

Opis: S sklenitvijo zakonske zveze se med zakoncema vzpostavi premoženjska skupnost, ki vsebuje, glede na zanju veljavni premoženjski režim, različne kategorije premoženja. V slovenskem pravnem sistemu velja premoženjski režim skupnosti v zakonski zvezi odplačno pridobljenega premoženja, po katerem sodi v skupno premoženje vse, kar zakonca pridobita z delom v času trajanja zakonske zveze. Ostalo premoženje se šteje za posebno premoženje vsakega od njiju. Gre za premoženje, ki ga je zakonec pridobil pred sklenitvijo zakonske zveze ter za neodplačne pridobitve, kot so darila in dediščina. Natančneje pa je kategorije premoženja, ki se štejejo kot posebno premoženje, določila sodna praksa. Kljub številnim predlogom za spremembe, slovenski pravni red ne omogoča sklenitve ženitne pogodbe, s katero bi lahko zakonca izključila zakoniti premoženjski režim in ga izbrala oziroma uredila sama. V nizozemskem pravnem sistemu pa velja zakoniti režim univerzalne skupnosti. Ker gre za ekstremen režim, je Nizozemska ena redkih držav, kjer je uveljavljen. V zakonsko premoženjsko skupnost sodi namreč vse premoženje zakoncev, tako tisto, ki sta ga vsak zase pridobila pred sklenitvijo zakonske zveze, kot tudi premoženje, pridobljeno v času njenega trajanja. Obstajajo tudi izjeme, ki jih zakon izrecno določa. Za lastno premoženje zakonca se tako štejejo izrecno določena darila in dediščina, premoženje, ki je z zakoncem v tesni povezavi, pokojninske pravice ter pravice do ustanovitve užitka. Zakoncema na Nizozemskem je zaradi avtonomije volje omogočena sklenitev ženitne pogodbe, s katero se lahko izogneta režimu univerzalne skupnosti in uporabita drug premoženjski režim oziroma ga po svojih potrebah izoblikujeta sama. Njuna avtonomija volje pa kljub temu ni neomejena, saj so nekatere pravice in dolžnosti zakoncev obligatorne.
Ključne besede: Premoženjski režim, skupno premoženje zakoncev, posebno premoženje zakoncev, zakonska premoženjska skupnost, ženitna pogodba, univerzalna skupnost.
Objavljeno: 12.02.2015; Ogledov: 1381; Prenosov: 337
.pdf Celotno besedilo (720,88 KB)

5.
PREMOŽENJE ZAKONCEV
Mateja Trinker, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je obravnavana tematika, ki se nanaša na premoženje zakoncev. To področje je posebej obravnavano v Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih in spada v civilno pravo. Za premoženje zakoncev se uporabljata dva termina; skupno premoženje in posebno premoženje. Posebno premoženje je tisto premoženje, ki ga zakonec že ima ob sklenitvi zakonske zveze, in premoženje, ki izhaja iz posebnega premoženja. Skupno premoženje se pridobiva od sklenitve zakonske zveze. Za pridobivanje skupnega premoženja sta dva pogoja: obstoj zakonske zveze in da je premoženje pridobljeno z delom. Na podlagi zakona je pravna domneva, da sta deleža na skupnem premoženju enaka. V postopku razveze zakonske zveze si zakonca skupno premoženje razdelita: lahko si ga razdelita sporazumno in o tem skleneta sporazum v obliki izvršljivega notarskega zapisa ali v nepravdnem postopku, če se pa eden izmed zakoncev ne strinja z obsegom skupnega premoženja ali s pravno domnevo o višini deležev na skupnem premoženju, lahko v pravdnem postopku uveljavlja pravico do drugačne razdelitve deležev. Sodišče lahko upošteva tudi druge okoliščine, ki so vplivale na ohranitev in povečanje skupnega premoženja. Zakonca si lahko skupno premoženje razdelita tudi v času trajanja zakonske zveze.
Ključne besede: premoženjska razmerja, zakonska zveza, zunajzakonska skupnost, skupno premoženje, posebno premoženje, delitev skupnega premoženja, razveza zakonske zveze.
Objavljeno: 08.05.2014; Ogledov: 4247; Prenosov: 920
.pdf Celotno besedilo (1006,88 KB)

Iskanje izvedeno v 0.12 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici