Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Izhodišča in namen raziskave: Večina smernic za obvladovanje agresivnega vedenja pri akutnih psihiatričnih pacientih opisuje uporabo deeskalacije kot metodo prve izbire, vendar so dokazi o njeni učinkovitosti nedosledni. Namen raziskave je bil oceniti učinek verbalne in neverbalne deeskalacije na pojavnost in resnost agresije ter uporabo fizičnih omejitev v akutnih psihiatričnih oddelkih. Metode: Izvedena je bila multicentrična randomizirana kontrolirana raziskava, ki je potekala v dveh fazah: izhodiščna faza je trajala pet zaporednih mesecev leta 2018, interventna faza pa enakih pet zaporednih mesecev leta 2019. Pred interventno fazo raziskave smo izvedli randomizacijo psihiatričnih bolnišnic v eksperimentalno in kontrolno skupino ter izobraževanje iz deeskalacije, namenjeno osebju v oddelkih eksperimentalne skupine. V izhodiščnem in interventnem obdobju raziskave smo ocenili incidenco in resnost agresivnega vedenja ter incidenco in trajanje epizod fizičnih omejitev. Rezultati: V izhodiščnem obdobju raziskave ni bilo statistično značilnih razlik v incidenci agresivnega vedenja in fizičnih omejitev med eksperimentalno in kontrolno skupino. Incidence agresivnih dogodkov, hudih agresivnih dogodkov in epizod fizičnih omejitev, izračunane na 100 hospitalnih dni, so se po učenju deeskalacije statistično značilno zmanjšale. Incidenčna stopnja za agresivni dogodek je bila v eksperimentalni skupini v interventnem obdobju raziskave 73 % manjša v primerjavi s kontrolo skupino (IRR = 0.268, 95 % IZ [0.221; 0.342]), incidenčna stopnja za hudi agresivni dogodek pa 86 % manjša (IRR = 0.142, 95 % IZ [0.107; 0.189]). Incidenčna stopnja epizod PVU, uvedenih zaradi agresivnega vedenja, se je v eksperimentalni skupini zmanjšala na 30 % incidenčne stopnje kontrolne skupine (IRR = 0.304, 95 % IZ [0.238; 0.386]), incidenčna stopnja epizod PVU, uvedenih iz drugih vzrokov, pa se ni zmanjšala. V eksperimentalni skupini se je statistično značilno zmanjšala tudi resnost agresivnih incidentov (p < 0.001), medtem ko se povprečno trajanje epizod fizične omejitve ni zmanjšalo. Zaključek: Rezultati raziskave kažejo, da je deeskalacija učinkovita pri zmanjševanju pojavnosti in resnosti agresije ter uporabe fizičnih omejitev.
Ključne besede: agresija, posebni varovalni ukrepi, omejitev s pasovi, deeskalacija, akutni psihiatrični oddelek
Objavljeno v DKUM: 11.05.2023; Ogledov: 706; Prenosov: 113
Celotno besedilo (3,02 MB)

Opis: V magistrskem delu so v teoretičnem delu predstavljeni etika, etična načela, etične dileme, ki se pojavljajo pri delu na področju psihiatrične zdravstvene nege, opredeljeni so posebni varovalni ukrepi (PVU) ter zakonodaja, ki ureja uporabo PVU na področju psihiatrične zdravstvene nege. V empiričnem delu smo želeli ugotoviti, kako pogosto se pri zdravstveni negi na psihiatričnem področju pojavljajo etične dileme. Prav tako je bil namen raziskave ugotoviti, ali izvedba PVU predstavlja težavo oz. skrb pri zdravstvenemu osebju. Ali medicinske sestre menijo, da gre pri uporabi PVU za nespoštovanje človekovega življenja, kršitev načela dostojanstva in avtonomije pri pacientu in osnovnih človekovih pravic, ter če so zdravstveni delavci, ki izvajajo in sodelujejo pri izvajanju PVU, seznanjeni s smernicami za izvedbo posebnih varovalnih ukrepov. Metodologija raziskovanja. Uporabljena je bila kvantitativna metodologija raziskovanja. Pri tem smo uporabili vprašalnik, sestavljen iz osemnajstih vprašanj pol odprtega tipa. V raziskavo je bilo vključenih 25 članov tima zdravstvene nege na varovani enoti v Domu Lukavci. Rezultate ankete smo obdelali s pomočjo računalniških programov Microsoft Office Word 2010, Microsoft Office Excel 2010 ter IBM SPSS Statistics 19. Rezultati raziskave. Rezultati raziskave so pokazali, da je večina vprašanih (91,8 %) mnenja, da so težke odločitve, ki jih sprejemajo na svojem delovnem mestu predvsem odločanje med načeli: pravičnosti, zasebnosti in zaupanja pacientov in dejanskimi možnostmi. Zaposleni na varovani enoti Doma Lukavci so v večji meri (56 %) mnenja, da jim izvedba PVU redko predstavlja težavo oz. skrb, (72 %) vprašanih meni, da pri uporabi PVU gre tudi za kršitev načela dostojanstva in avtonomije pri pacientu. Sklep. Ljudje se med seboj razlikujemo v marsičem, vsem pa je skupno človeško dostojanstvo, do katerega imamo vsi enako pravico. V odnosu do bolnih, trpečih in ranljivih je spoštovanje človeškega dostojanstva še posebej pomembno. Medicinske sestre se pri svojem delu vsakodnevno srečujejo s situacijami, ki so povezane z zdravstvenim stanjem pacienta. Za profesionalno opravljanje svojega poklica morajo razviti visoko stopnjo etičnega zavedanja. Pri presojanju etičnih odločitev jim je v pomoč profesionalni kodeks etike, ki mora biti vodilo pri presoji njihovega delovanja.
Ključne besede: etika, etične dileme, dostojanstvo, avtonomija, posebni varovalni ukrepi
Objavljeno v DKUM: 28.10.2014; Ogledov: 4081; Prenosov: 860
Celotno besedilo (1020,15 KB)